5 ključnih vprašanj za pacienta ob sumu na KOPB

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta, vendar premalo diagnosticirana bolezen, ki pacientu povzroča vedno večje težave z dihanjem zaradi dolgotrajne poškodbe pljuč. Navadno prizadene starejše kadilce in kadilce srednjih let. Vključuje stanja, kot sta emfizem in kronični bronhitis, ki se postopoma slabšata. Čeprav trenutno ni zdravila za KOPB, lahko z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem bistveno pripomoremo k obvladovanju simptomov. V tem blogu bomo raziskali, kaj je KOPB, njene simptome, vzroke in metode odkrivanja, pa tudi ključna vprašanja za pacienta, pri katerem sumimo na to bolezen.

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

• Kaj je KOPB in zakaj jo je treba odkriti zgodaj?
• Kakšni so simptomi KOPB?
• Kaj povzroča KOPB?
• Kako diagnosticiramo KOPB?

Kaj je KOPB in zakaj jo je treba odkriti zgodaj?

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je neozdravljiva, napredujoča kronična pljučna bolezen.

Gre za mešanico več bolezni; med najpomembnejše spadata kronični bronhitis in emfizem, vendar prizadeneta različne dele pljuč. Kronični bronhitis prizadene dihalne poti (cevi, ki omogočajo vstop in izstop zraka iz pljuč), emfizem pa alveole (zračne vrečke na koncu dihalnih poti), pri čemer njihove stene popokajo. Posledično nastanejo večji zračni prostori in zmanjša se količina kisika, ki doseže krvni obtok.

Leta 2020 je bila svetovna razširjenost KOPB ocenjena na 480 milijonov primerov. [4] KOPB je premalo diagnosticirana; to bi se moralo spremeniti iz več razlogov. Prvič, KOPB predstavlja četrti vodilni vzrok smrti na svetu. [5] Drugič, zgodnje zdravljenje lahko močno ublaži simptome.

Kakšni so simptomi KOPB?

Bolnik se sooča z vedno večjimi težavami z dihanjem in omejenim pretokom zraka. Pri številnih bolnikih se kronični kašelj (z izkašljevanjem sluzi ali breznjega) pojavi več let pred omejenim pretokom zraka.Drugi simptomi so tiščanje v prsnem košu, utrujenost ter kronična in napredujoča zasoplost (dispneja).

Pri tem je treba upoštevati, da se simptomi KOPB prekrivajo s simptomi drugih bolezni. Zasoplost in kašelj sta denimo tudi simptoma covida-19, pljučnice in astme. [6] [7]

Kaj povzroča KOPB?

Ključni dejavnik tveganja, ki ga je mogoče preprečiti, je kajenje. Med druge vzroke spadajo izpostavljenost dražljivim snovem v okolju ali na delovnem mestu, ekstremna vročina ali mraz ter genetska stanja: pomanjkanje beljakovine alfa1-antitripsin (AAT) vpliva na sposobnost telesa, da proizvaja to beljakovino, ki ščiti pljuča.

Sprožilci poslabšanja KOPB: pri polovici primerov gre za virusne ali bakterijske okužbe, pri drugi polovici pa za okoljske dejavnike.

Kako diagnosticiramo KOPB?

Anamneza

Bolnika povprašamo po družinski anamnezi, prisotnosti vzrokov/dejavnikov tveganja in razvoju simptomov.

Vprašalniki

V različnih državah se uporabljajo različni vprašalniki. Nekateri med njimi so mednarodni, na primer mMRC in CAT.

Vprašalnik britanskega sveta Modified British Medical Research Council (mMRC) ocenjuje zadihanost – od stopnje 0 (zadihanost le pri naporni telesni vadbi) do stopnje 4 (zadihanost vpliva na vsakodnevne dejavnosti, tudi na to, ali bolnik lahko odide od doma). Test za ocenjevanje KOPB (COPD Assessment Test – CAT) pa ocenjuje vpliv KOPB na bolnikove vsakdanje aktivnosti, in sicer z ocenami od 0 do 40.

Če pacient doseže določeno število točk, je treba opraviti spirometrijo.

V nadaljevanju je kratek, a zelo uporaben vprašalnik, ki ga je izdal HAS (Haute Autorité de Santé), neodvisni zdravstveni organ v Franciji. Sestavlja ga le 5 vprašanj. [8]

5 ključnih vprašanj za pacienta ob sumu na KOPB

Ali pogosto kašljate (vsak dan)?

Ali imate pogosto moker kašelj ali izkašljujete sluz?

Ali ste hitreje zadihani od drugih vaših let?

Ste starejši od 40 let?

Kadite, ste kdaj kadili ali ste bili dlje časa oz. večkrat izpostavljeni plinom, prahu, dimu ali hlapom na delovnem mestu?

V primeru 3 pritrdilnih odgovorov je treba po določilih organa HAS opraviti spirometrijo.

Uradna diagnoza KOPB

S spirometrijo merimo omejitev pretoka zraka. Spirometrija igra pomembno vlogo je pri odkrivanju KOPB v zgodnji fazi, tj. preden se pojavijo očitni simptomi. Pri tem se uporabljajo bronhodilatatorji (zdravila za sproščanje bronhialnih mišic), ki omogočijo lažje prehajanje zraka skozi pljuča. [9]

Uradno diagnozo KOPB postavimo na podlagi vrednosti FEV1/FVC < 0,70 po bronhodilataciji; to kaže na stalno omejitev pretoka zraka. [11]

Vrednosti FEV1/FVC (FEV1: forsirani ekspiracijski volumen v prvi sekundi; FVC: forsirana vitalna kapaciteta) po bronhodilataciji pokažejo stopnjo omejitve pretoka zraka. Na tej podlagi smernice Globalne pobude za kronično obstruktivno pljučno bolezen (Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease – GOLD) razvrščajo bolnike v štiri kategorije [10]:

Največji izziv glede KOPB v primarni oskrbi je njeno odkrivanje v zgodnjih fazah, preden se spremeni v izčrpavajočo bolezen. To je mogoče doseči z identifikacijo rizičnih bolnikov, zlasti kadilcev, ter uporabo spirometričnih orodij in vprašalnikov za odkrivanje bolezni.

MESI mTABLET SPIRO je prenosen digitalni spirometer s samodejno kalibracijo, več načini merjenja in številnimi možnostmi izračuna parametrov. Uporabljate ga lahko tudi z aplikacijo Protocol, ki vas med pregledom vodi skozi poljubne vprašalnike o KOPB. Vse to prispeva k prihranku časa in zagotavljanju dosledne ravni oskrbe vseh rizičnih bolnikov.