Meni
6-minutni test hoje (6MWT): pregled
V tem blogu prestavljamo podrobne informacije o preprostem, a vse pomembnejšem diagnostičnem testu: 6-minutnem testu hoje. Med drugim pojasnjujemo, kdaj in zakaj ga izvajamo, njegove kontraindikacije, postopek izvajanja, dejavnike, ki vplivajo na njegovo variabilnost, in njegov klinični pomen. Vsebino si lahko ogledate tudi v obliki video predavanja.
V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:
Kaj je 6-minutni test hoje (6MWT)?
S 6-minutnim testom hoje merimo razdaljo, ki jo lahko bolnik hitro prehodi v 6 minutah po ravni površini.
Po standardizaciji Ameriškega torakalnega združenja (ATS) je 6-minutni test hoje postal standardiziran časovni test za ocenjevanje bolnikove funkcionalne zmogljivosti. Z njim ocenjujemo stanje različnih organskih sistemov, ki se aktivirajo pri hoji in vadbi, vključno s perifernim in sistemskim krvnim obtokom, živčno-mišičnimi enotami in mišičnim metabolizmom.
Dr. Anže Žgank v video predavanju pojasnjuje različne vidike 6-minutnega testa hoje, postopek izvajanja in interpretacijo rezultatov:
Kaj je namen 6-minutnega testa hoje?
Aerobna zmogljivost in vzdržljivost sta koristna kazalnika, npr. za spremljanje napredka ali ugotavljanje splošne ravni pripravljenosti vrhunskih športnikov. Poleg tega veljata tudi za celostna diagnostična kazalnika stanja srčno-pljučnega in mišično-skeletnega sistema, aktivnih med telesno vadbo, zaradi česar je tovrstno testiranje zelo uporabno tudi pri diagnosticiranju in spremljanju številnih bolezni.
Za razliko od obremenitvenega EKG, ki nudi diagnostične podatke pri največji vadbeni zmogljivosti, s 6-minutnim testom hoje ocenjujemo funkcionalno zmogljivost na submaksimalni ravni, tj. na ravni vsakodnevne telesne dejavnosti [2]. To pomeni, da pride v poštev tudi pri bolnikih, ki ne zmorejo opraviti drugih testov za ugotavljanje funkcionalne zmogljivosti, npr. kardiopulmonalnega obremenitvenega testa (6-minutni test hoje dejansko dobro korelira z najvišjim VO2, ki se meri s tem posebnim testom). Gre torej za koristno metodo za ocenjevanje najrazličnejših stanj.[1]
Kakšne so indikacije za 6-minutni test hoje?
Indikacije lahko razdelimo v tri skupine:[1]
- Testiranje pred zdravljenjem in po njem: 6-minutni test hoje se uporablja za ocenjevanje uspešnosti različnih zdravljenj. Namenjen je spremljanju napredka bolnikove funkcionalne zmogljivosti po posegih, kot so presaditev pljuč, resekcija pljuč, operacija zmanjšanja volumna pljuč, pljučna rehabilitacija, in po zdravljenju bolezni, kot so pljučna hipertenzija, KOPB in srčno popuščanje. V teh primerih se v časovnih presledkih v določenem obdobju opravi več testov.
- Enkratna meritev: 6-minutni test hoje se lahko uporabi tudi kot enkratna meritev za ocenjevanje funkcionalnega stanja bolnikov z boleznimi, kot so cistična fibroza, KOPB, periferna vaskularna bolezen, fibromialgija in srčno popuščanje, ter geriatričnih bolnikov.
- Napovedovanje obolevnosti in smrtnosti: 6-minutni test hoje se uporablja za napovedovanje obolevnosti in smrtnosti pri bolnikih s KOPB, srčnim popuščanjem in pljučno hipertenzijo.
Zdravniki test uporabljajo tudi pri najrazličnejših boleznih, ki niso povezane s srčno-pljučnim sistemom, vključno z živčno-mišičnimi boleznimi, kot sta bolezen Charcot-Marie-Tooth (tj. dedne nevrološke motnje, ki prizadenejo predvsem periferne živce) in miastenija gravis (tj. kronična avtoimuna živčno-mišična motnja, ki prizadene predvsem mišice, odgovorne za prostovoljne gibe) [3, 4].
Kakšne so kontraindikacije za test 6-minutni test hoje?
6-minutni test hoje ima absolutne in relativne kontraindikacije:
Absolutne kontraindikacije med drugim vključujejo:
- nestabilno angino pektoris,
- miokardni infarkt v zadnjem mesecu,
- sinkopo,
- resno simptomatsko aortno stenozo,
- akutno pljučno embolijo ali pljučni infarkt.
Relativne kontraindikacije pa med drugim vključujejo:
- srčni utrip v mirovanju nad 120 utripov na minuto,
- sistolični krvni tlak nad 180 mm Hg,
- diastolični krvni tlak nad 100 mm Hg,
- srčna stanja, kot so atrioventrikularni blok visoke stopnje, hipertrofična kardiomiopatija in stenoza leve glavne koronarne arterije ali podobna stanja,
- resno pljučno hipertenzijo.
Kaj potrebujemo za izvajanje 6-minutnega testa hoje?
Okolje
6-minutni test hoje je najbolje izvajati v zaprtih prostorih, saj lahko izvajanje na prostem vpliva na rezultat testa. Potrebujete raven in zaprt hodnik s trpežno površino, dolg vsaj 30 m. Pomembno je, da izberete lokacijo, ki ni zelo obremenjena (saj lahko drugi ljudje nehote ovirajo ali odvračajo pozornost bolnika), vendar omogoča hiter odziv v nujnih primerih. [1]
Proga
Proga za hojo mora biti dolga 30 m. Enkratna prehojena razdalja gor in dol po hodniku se šteje kot en krog (60 m). Hodnik mora imeti jasne oznake na vsake 3 metre. Na obeh koncih proge morajo biti vidne točke za obračanje, ki jih običajno označimo s stožci, denimo barvitimi oranžnimi prometnimi stožci. Poleg tega mora biti z barvitim trakom na tleh jasno označena štartna črta, ki označuje začetek in konec vsakega kroga. [5] [6]
Oprema preiskovalca
TPreiskovalec potrebuje: [1]
- štoparico,
- dva majhna stožca za označevanje točk za obračanje,
- trak za 3-metrske oznake in štartno črto,
- stol (na katerem bolnik sedi pred testom in po njem),
- vir kisika,
- merilnik krvnega tlaka in oksimeter,
- telefon (za nujne primere),
- avtomatski elektronski defibrilator (za nujne primere).
Oprema in priprava bolnika
Bolniki morajo biti oblečeni v primerna udobna oblačila in imeti primerno obutev za hojo. Prav tako jih prosite, naj s seboj prinesejo vse morebitne običajne pripomočke za hojo; zabeležite jih na obrazcu za ocenjevanje. [5] [6]
Pred začetkom 6-minutnega testa hoje morajo bolniki počivati najmanj 10–15 minut.
Bolniki na dolgotrajnem zdravljenju s kisikom morajo nadaljevati s svojim običajnim pretokom kisika po navodilih svojega zdravnika ali vnaprej določenem protokolu.
Bolnike prav tako opozorite, naj se držijo svojega rednega režima jemanja zdravil. Zabeležite vrsto zdravila, odmerek in čas od zadnjega odmerka do začetka testa.
Ogrevanje bolnika pred testom ni potrebno.
Morebitne ponovitve testa je treba opraviti ob istem času v dnevu.
Kako izvajati 6-minutni test hoje?
Test ima 10 korakov.
- Bolnik naj sedi na stolu blizu začetne točke in pred začetkom počiva najmanj 10 minut. Ocenite kontraindikacije, izmerite krvni tlak in srčni utrip ter preverite, ali ima bolnik primerna oblačila in obutev.
- Izvedite pulzno oksimetrijo.
- Zabeležite izhodiščni srčni utrip in nasičenost s kisikom (SpO2).
- Bolnik naj vstane ter z uporabo Borgove lestvice oceni izhodiščno dispnejo in splošno utrujenost.
- Na začetek testa se pripravite tako, da časovnik nastavite na 6 minut in se postavite na začetno točko.
- Bolniku na kratko razložite potek testa: »Cilj tega testa je v 6 minutah prehoditi čim daljšo razdaljo.« Za lažjo predstavo prikažite en krog.
- Ko bolnik začne hoditi, zaženite časovnik. Med testom ne hodite ob bolniku. Ves čas spremljajte raven SpO2.
- Beležite število opravljenih krogov in bolnika po potrebi spodbujajte. Uporabite standardizirane fraze, da bolnika obvestite o preostalem času in ga rahlo spodbudite. Če bolnik med testom potrebuje počitek, naj se po potrebi nasloni na steno, vendar časovnika ne smete ustaviti.
- Po testu z uporabo Borgove lestvice ponovno ocenite vitalne funkcije, dispnejo in utrujenost. Pozanimajte se o morebitnih razlogih, zaradi katerih bolnik morda ni zmogel prehoditi daljše razdalje.
- Izračunajte skupno prehojeno razdaljo in jo zaokrožite na metre.
Razlogi za takojšnjo prekinitev 6-minutnega testa hoje so neznosna dispneja, bolečina v prsih, krči v nogah, diaforeza, opotekanje in bled ali pepelnat videz.[5] [6]
Kaj vpliva na variabilnost testa?
Na variabilnost rezultatov 6-minutnega testa hoje lahko vpliva več dejavnikov, med drugim: [1]
- Bolnikove značilnosti: pomembno vlogo imajo dejavniki, kot so starost, spol, višina, teža in kognitivno stanje.
- Osnovne bolezni: obstoječa bolezenska stanja lahko vplivajo na rezultate testa.
- Dolžina hodnika: v krajšem hodniku so razdalje, prehojene med testom, praviloma krajše.
- Dodatni kisik: bolniki, ki ga uporabljajo, lahko prehodijo daljše razdalje.
- Izkušnje s prejšnjimi testi: če je bolnik test že kdaj opravljal, se lahko skupna prehojena razdalja podaljša.
Kaj nam povedo rezultati?
Kot rezultat se lahko zabeleži absolutna razdalja, prehojena med testom, ali pa razlika med razdaljama dveh zaporednih testov.
Upoštevajte, da razdalja, prehojena v 6 minutah, sama po sebi ni specifična diagnostična meritev. Za klinični pomen rezultata je treba upoštevati naslednje dejavnike.
Osnovne bolezni
Čeprav 6-minutni test hoje zagotavlja koristne informacije, sam po sebi ne more diagnosticirati specifičnih bolezni. Na razdaljo lahko vplivajo številne osnovne bolezni. Klinični pomen rezultata je odvisen od bolnikovega stanja, ki je morda že diagnosticirano ali še neznano. Interpretacija rezultatov skupaj z rezultati drugih diagnostičnih postopkov je zato ključnega pomena.
Spremljanje ravni SpO2
Med 6-minutnim testom hoje je pomembno vzdrževati stabilno raven SpO2. Padec SpO2 za več kot 5 % lahko kaže na osnovno dihalno ali srčno motnjo.
Kakšna je prognostična vrednost testa?
6-minutni test hoje nima zgolj diagnostične, temveč ima tudi pomembno prognostično vrednost. Študije so pokazale njegovo povezavo z obolevnostjo in smrtnostjo pri različnih skupinah bolnikov: [1]
- Bolniki s KOPB: indijska študija je pokazala, da je prehojena razdalja na 6-minutnem testu hoje boljši pokazatelj smrtnosti v primerjavi z vrednostmi, kot so FEV1, FVC in indeks Tiffeneau. [7]
AKanadska študija o bolnikih s KOPB je pokazala povezavo med dobo preživetja pri bolnikih s KOPB in 6-minutnim testom hoje: povprečna doba preživetja pri bolnikih, ki so lahko prehodili več kot 250 m, je bila približno 42 mesecev, medtem ko je bila povprečna doba preživetja pri tistih, ki so prehodili manj kot 150 m, 28 mesecev. [8]
- Pljučna fibroza: raziskave pri bolnikih s pljučno fibrozo so pokazale, da je rezultat, ki se v 24-tedenskem obdobju skrajša za več kot 50 m, povezan s štirikratnim povečanim tveganjem za smrt v enem letu. [9]
Druga raziskava pri bolnikih s to boleznijo pa je pokazala, da je prehojena razdalja, krajša od 300 m, povezana z 2,4-krat večjim tveganjem za smrtnost. Podobno so ugotovili, da padec ravni SpO2 za več kot 10 % poveča tveganje za smrtnost za 2,9-krat. [10]
- Pljučna hipertenzija: pri bolnikih s pljučno hipertenzijo je normalna prehojena razdalja na 6-minutnem testu hoje, ki znaša približno 500 m, pomenila odlično prognozo. V nasprotju s tem pa so imele osebe, ki niso zmogle prehoditi več kot 300 m, slabo prognozo. [11]
Sistematični pregled študij pri bolnikih s patologijo je pokazal, da je krajša prehojena razdalja za 14 do 30 m veljala za klinično pomembno poslabšanje. [12]
- COVID-19:
6-minutni test hoje se je izkazal za uporabnega tudi med pandemijo covida-19. Danska študija je izpostavila njegov pomen pri diagnosticiranju hipoksije, ki jo povzroča telesna aktivnost, pri bolnikih tik pred odpustom iz bolnišnice. Ta diagnoza ima več ključnih prednosti: [13]
- Odkrivanje osnovnih bolezni: bolniki s hipoksijo, ki jo povzroča telesna aktivnost, imajo lahko nediagnosticirane pljučne ali srčne bolezni.
- Odkrivanje zapletov: covid-19 je povezan z različnimi trombemboličnimi zapleti, vključno s pljučno embolijo, ki se lahko manifestira v obliki hipoksije, ki jo povzroča telesna aktivnost.
- Kandidati za zdravljenje s kisikom: odkrivanje bolnikov s hipoksijo med telesno aktivnostjo je ključnega pomena, saj so ti glavni kandidati za prejemanje dodatnega kisika, ki izboljša njihovo funkcionalno zmogljivost med rehabilitacijo po covidu-19. [13]
Italijanska študija je dokazala uporabnost 6-minutnega testa hoje pri spremljanju napredka pri rehabilitaciji bolnikov, ki so se zdravili v enoti intenzivne terapije. Uporaba testa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega počutja in napredka bolnikov po končanem zdravljenju v intenzivni negi.[14]
V indijski študiji so bolniki s pljučnimi boleznimi 6-minutni test hoje izvajali z maskami za obraz in brez njih. Rezultati so pokazali, da so prehojene razdalje z nošenjem maske med testom bile krajše. Ta dejavnik je postal še posebej pomemben med pandemijo covida-19, saj poudarja pomen upoštevanja zunanjih spremenljivk pri ocenjevanju rezultatov 6-minutnega testa hoje. [15]
6-minutni test hoje pri zdravljenju bolnikov s srčnim popuščanjem
Srčno popuščanje pomembno vpliva na funkcionalno zmogljivost za telesno aktivnost, zlasti pri osebah z boleznijo razreda C in D, zato je 6-minutni test hoje zanje izjemno primerna metoda ocenjevanja. Je cenovno dostopna, ne zahteva posebne opreme, je neinvazivna in večina bolnikov jo na splošno dobro prenaša, razen tistih z resnimi gibalnimi omejitvami.
Zmanjšanje učinkovitosti pri 6-minutnem testu hoje pri bolnikih s srčnim popuščanjem je povezano z večjim tveganjem za smrtnost, kardiovaskularne zaplete brez smrtnega izida in hospitalizacije, zlasti v primeru srčnega popuščanja s podrazredom B in C.
Obsežen članek o dejavnikih tveganja in razširjenosti srčnega popuščanja, njegovi obolevnosti, smrtnosti, ekonomskem vplivu in uporabi 6-minutnega testa hoje pri bolnikih s to boleznijo, najdete tukaj.
6-minutni test hoje pri pljučni arterijski hipertenziji
6-minutni test hoje je koristen prognostični pokazatelj smrtnosti, povezane z dolgoročno PH, in tveganja za hospitalizacijo. Odkrili so, da imajo bolniki, ki v določenem 6-minutnem časovnem okviru zmorejo prehoditi vsaj 400 m, na splošno najboljšo prognozo. 6-minutni test hoje se uporablja tudi za spremljanje napredovanja bolezni in ocenjevanje funkcionalne zmogljivosti.
Tukaj najdete več informacij o pljučni hipertenziji, njenem bremenu in obolevnosti ter načinu uporabe 6-minutnega testa hoje pri ocenjevanju stanja bolnikov s to boleznijo.
6-minutni test hoje pri ocenjevanju dihalne funkcije
Zdravstveni delavci za določene skupine bolnikov s pljučnimi boleznimi pogosto priporočajo 6-minutni test hoje. Mednje spadajo osebe, ki čakajo na presaditev pljuč, in osebe z diagnozo cistične fibroze. 6-minutni test hoje je koristen tudi pri ocenjevanju pooperativne smrtnosti pri bolnikih po resekciji pljuč in pri ugotavljanju resnosti pljučne arterijske hipertenzije, kompleksnega kardiopulmonalnega stanja, katerega zdravljenje predstavlja velik izziv.
Tukaj najdete več informacij o uporabi 6-minutnega testa hoje v primeru pljučnih bolezni in o načinu uporabe pri bolnikih s KOPB in covidom-19.
6-minutni test hoje pri ocenjevanju funkcionalne sposobnosti starostnikov
Ocenjevanje zmožnosti za telesno aktivnost starostnikov, raznolike demografske skupine, ki ji je skupna zgolj starost, je ključnega pomena za odkrivanje oseb, ki potrebujejo prilagojena navodila za vadbo, in za prepoznavanje oseb, ki morda ne bodo mogle hitro izvajati telesne aktivnosti. To poudarja ključno uporabnost 6-minutnega testa hoje, ki poda celovito oceno srčno-pljučne in mišične zmogljivosti.
Tukaj najdete več informacij o povprečni prehojeni razdalji zdravih starostnikov in o vplivu različnih bolezni na rezultate.
Dr. Anže Žgank, specialist pulmologije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana
Dr. Anže Žgank je leta 2018 diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nato je opravil pripravništvo v Splošni bolnišnici Celje, kjer je leta 2019 začel s specializacijo na oddelku interne medicine. Od leta 2020 je zaposlen kot specialist pulmologije na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.