6-minutni test hoje (6MWT) pri zdravljenju bolnikov s srčnim popuščanjem

Kardiovaskularne bolezni (KVB) so ob raku glavni vzrok smrtnosti v razvitem svetu in razlog za vse večjo zaskrbljenost v razvijajočih se regijah, predvsem zaradi še vedno nesprejemljivo visoke stopnje kajenja tobaka. Kljub temu in drugim znanim dejavnikom tveganja za obe vrsti bolezni, povezanimi z življenjskim slogom, se mnogi posamezniki svojim nezdravim navadam še vedno ne želijo odreči ali se prepričajo, da z njimi povezana tveganja niso tako resna, zato zdravnikom preostane zgolj blaženje že storjene škode in ocena morebitnega zmanjšanja funkcionalne zmogljivosti. To je pogosto težavno, zlasti pri kroničnih stanjih, kot je srčno popuščanje (SP), in zdravstvenih stanjih, ki spremljajo glavno (kardiovaskularno) bolezen.

V tem blogu boste izvedeli več o:

• Dejavniki tveganja in razširjenost srčnega popuščanja
• Obolevnost in smrtnost zaradi srčnega popuščanja
• Ekonomski vpliv srčnega popuščanja
• Uporaba testa 6-minutni test hoje (6MWT) pri bolnikih s srčnim popuščanjem

Kateri so dejavniki tveganja in kako razširjeno je srčno popuščanje

Obstaja več prepoznanih dejavnikov tveganja za srčno popuščanje, med katerimi sta najvidnejša hipertenzija in koronarna arterijska bolezen (KAB) [1, 2]. Z obema so tesno povezani tudi drugi dejavniki tveganja za kardiovaskularne bolezni, kot so debelost (pri teh bolnikih obstaja dvakrat večje tveganje za srčno popuščanje), sladkorna bolezen in kajenje tobaka [3, 4, 5, 6]. Ni treba posebej poudarjati, da so osebe, ki spadajo v več rizičnih skupin in/ali imajo druge (tudi nekardiovaskularne) pridružene bolezni (takšnih bolnikov pa ni malo), v slabšem položaju tako z vidika obolevnosti kot smrtnosti [7, 8, 9, 10].

Stopnje razširjenosti se med regijami zelo razlikujejo, vendar so (do določene mere) povezane z naraščanjem/padanjem prej omenjenih dejavnikov tveganja. Ocenjuje se, da je samo v ZDA 6,2 milijona odraslih s srčnim popuščanjem – število se je povečalo s 5,8 milijona v letu 2006, medtem ko je razširjenost po vsem svetu ocenjena na več kot 37,7 milijona oseb [11, 12, 13]. Na splošno je vseživljenjsko tveganje za pojav srčnega popuščanja ocenjeno na 21,0 % pri moških in 20,3 % pri ženskah v starosti 40 let: tveganje se podvoji pri osebah z visokim krvnim tlakom (≥ 160/100 mm Hg) v primerjavi z osebami s krvnim tlakom, nižjim od 140/90 mm Hg [14]. Ne glede na vzrok za pojav srčnega popuščanja bolniki običajno trpijo zaradi bistveno poslabšane funkcionalne zmogljivosti in kakovosti življenja, zlasti tisti v poznem stadiju bolezni (4. stopnja).

Kakšna obolevnost in smrtnost sta povezani s srčnim popuščanjem

Diagnoza srčnega popuščanja je povezana z zmanjšano funkcionalno zmogljivostjo in s kratkoročno smrtnostjo v primerjavi z osebami brez te bolezni. Bolniki s srčnim popuščanjem razreda A (predhodno srčno popuščanje) običajno nimajo ali imajo le malo simptomov, tisti v razredu B imajo blage simptome ter morajo na splošno (sprva) samo zmanjšati svojo delovno obremenitev in spremeniti življenjski slog (opustitev kajenja, redna telesna aktivnost, zdravo prehranjevanje itd.), medtem ko imajo osebe v razredu C že opazne simptome (utrujenost, palpitacija, dispneja) [15]. Z najslabšim izidom se soočajo bolniki v razredu D ali končni fazi srčnega popuščanja, ki imajo najslabšo petletno stopnjo preživetja [16].

Z vidika smrtnosti je diagnoza srčnega popuščanja na splošno povezana s 50-odstotno (absolutno) stopnjo smrtnosti v prvih petih letih od diagnoze [17]. Natančneje, petletna stopnja preživetja je 97-odstotna pri bolnikih s srčnim popuščanjem razreda A, 96-odstotna pri osebah v razredu B, 75-odstotna pri osebah v razredu C in le 20-odstotna pri bolnikih s srčnim popuščanjem v končnem stadiju [18]. Številke nazorno prikazujejo resnost tega stanja, vendar so se v zadnjih desetletjih zaradi napredka v metodah zdravljenja znatno izboljšale. A takšni ukrepi niso cenovno ugodni.

Kakšen je ekonomski vpliv srčnega popuščanja

Kot velja za številne druge kardiovaskularne bolezni in zapletena zdravstvena stanja, je tudi zdravljenje srčnega popuščanja drago ter polno izzivov, povezanih z resnostjo (stopnjo) bolezni in morebitnimi pridruženimi boleznimi, ki izključujejo posebne metode zdravljenja ali poslabšujejo obstoječe simptome. Ocenjuje se, da globalno gospodarsko breme zaradi srčnega popuščanja znaša 108 milijard USD na leto (65 milijard USD je povezanih z neposrednimi, 43 milijard USD pa s posrednimi stroški) [18].

Največji delež stroškov (28,4 %) med vsemi anketiranimi državami so porabile ZDA [18]. Evropa skoraj ne zaostaja: stroški zdravljenja srčnega popuščanja v Nemčiji v letu 2006 so bili ocenjeni na 2,9 milijarde EUR, letni stroški, povezani s srčnim popuščanjem, v Franciji pa na malo manj kot milijardo EUR [18, 19, 20]. Kljub temu se ocene stroškov močno razlikujejo glede na to, katere stroške so raziskovalci podatkov vključili vanje – velike razlike so opazne na področju stroškov diagnostičnih postopkov.

Kako se 6-minutni test hoje (6MWT) uporablja pri bolnikih s srčnim popuščanjem

Ker je pri bolnikih s srčnim popuščanjem, zlasti razreda C in D, funkcionalna zmogljivost (za telesno aktivnost) močno oslabljena, je ocenjevanje stanja s testom 6MWT v tem primeru zelo dobra rešitev. Dodatne prednosti testa so tudi nizki stroški, dejstvo, da za izvajanje ni potrebna posebna oprema, da ni invaziven in da ga dobro prenašajo skoraj vsi bolniki, razen tistih z močno omejeno zmožnostjo gibanja.

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem ima test 6MWT splošno prognostično vrednost, saj ocenjuje sposobnost opravljanja submaksimalnih dejavnosti v vsakdanjem življenju ter služi kot pokazatelj smrtnosti in merilo pri ocenjevanju učinkovitosti terapevtskih posegov [21, 22]. Slabši rezultat bolnikov s srčnim popuščanjem pri testu 6MWT je povezan s povečano smrtnostjo, kardiovaskularnimi zapleti brez smrtnega izida in hospitalizacijami, zlasti pri osebah v razredih B in C [23, 24, 25, 26, 27].

Nasprotno pa so izboljšani dosežki pri testu 6MWT običajno (ob odsotnosti drugih dejavnikov) posledica učinkovitosti morebitnega terapevtskega ukrepanja (zdravil, kirurških posegov itd.). Raziskave so pokazale, da je test uporaben pri ocenjevanju učinkovitosti zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta pri obvladovanju srčnega popuščanja ter učinkovitosti naprav za mehansko podporo levemu prekatu (LVAD) in srčne resinhronizacije (CRT) [28, 29, 30, 31].

Oceno funkcionalne zmogljivosti pri bolnikih s srčnim popuščanjem (SP) je mogoče izvesti s priročnim testom 6MWT, ki se lahko uporablja tudi za prepoznavanje izboljšanja stanja zaradi terapevtskih ukrepov ali morebitnega zmanjšanja zmogljivosti zaradi poslabšanja bolezni.