Bolezni srca kot pokazatelj smrti zaradi koronavirusa (COVID-19)

Zaenkrat zbrani podatki o smrtnih žrtvah po vsem svetu kažejo, da je naše zdravstveno stanje pred okužbo najpomembnejši pokazatelj preživetja. Od soobolenj je bila na prvem mestu pri več kot 10 % primerov smrtnih žrtev prisotna bolezen srca.

Razlog je naslednji: ko smo okuženi s čimer koli, se presnovne potrebe našega telesa povečajo za boj proti okužbi. To pomeni, da telo od srca zahteva, da dela več kot sicer. V primeru koronavirusa je napor veliko večji. Presnovne potrebe med okužbo s tovrstnim virusom so običajno od štiri- do osemkrat večje od običajne obremenitve srca, kar je podobno obremenitvi med hitrim tekom po stopnicah navzgor.

Strokovnjaki se strinjajo, da pri bolnikih z boleznijo koronarnih arterij in bolnikih s srčnim popuščanjem obstaja večje tveganje za akutne dogodke ali poslabšanja zaradi virusnih okužb dihal, v kombinaciji z drugimi soobolenji (sladkorna bolezen, debelost, hipertenzija, KOPB, bolezni ledvic) pa so dejavniki tveganja še večji.

Kratkoročne vplive akutnih virusnih okužb na kardiovaskularni sistem lahko razvrstimo v tri kategorije:

1. Povečano tveganje za akutne koronarne sindrome, povezane s hudim vnetnim odzivom na okužbo,
2. Miokardna depresija, ki vodi do srčnega popuščanja,
3. Nezadostno prepoznavanje tveganja za aritmije, povezano tudi z akutnim vnetjem.

Predvideva se, da lahko gripa sproži rupturo plakov in poveča koncentracijo citokinov, kar destabilizira plake in sproži koagulacijsko kaskado, vendar jasni vzročni mehanizmi, ki pri gripi povzročajo neželene učinke, niso znani. Študije na miših so pokazale, da virus gripe neposredno okuži aterosklerozne plake in povzroči hudo celično vnetje na vaskularni ravni. Obstajajo tudi trdni dokazi, da lahko okužba z gripo poveča tveganje za akutne koronarne sindrome, več preskušanj pa je pokazalo, da lahko cepljenje proti gripi prepreči miokardne infarkte.

V smernicah za sekundarno preprečevanje Ameriškega združenja za bolezni srca (American Heart Association – AHA) se cepljenje proti gripi priporoča kot ukrep za zmanjšanje tveganja za kardiovaskularne dogodke.

Posledice bolezni COVID-19 za bolnike z osnovnimi kardiovaskularnimi boleznimi:

• pripravite načrt za hitro prepoznavanje bolnikov s kardiovaskularnimi boleznimi, ki imajo simptome bolezni COVID-19, in izolacijo od drugih bolnikov, tudi v ambulantah;

• pri bolnikih z osnovno kardiovaskularno boleznijo obstaja večje tveganje za okužbo s COVID-19, njihova prognoza pa je slabša;

• vse bolnike s kardiovaskularnimi boleznimi je priporočljivo obvestiti o morebitnem povečanem tveganju in jih spodbuditi k upoštevanju dodatnih, razumnih previdnostnih ukrepov;

• pomembno je, da se bolniki s KVB zaradi povečanega tveganja za sekundarno bakterijsko okužbo s COVID-19 redno cepijo, kar vključuje tudi pnevmokokno cepivo;

• bolniki s KVB naj se cepijo proti gripi skladno s trenutnimi smernicami AHA;

• v geografskih območjih z aktivnimi izbruhi bolezni COVID-19 je morda smiselno, da stabilni bolniki s KVB nadomestijo osebne rutinske obiske pri zdravniku s telefonskimi ali telezdravstvenimi stiki, da se izognejo morebitni okužbi s COVID-19;

• bolnike s COVID-19 je glede na njihova osnovna kardiovaskularna, diabetična, dihalna, ledvična, onkološka ali druga soobolenja smiselno triažirati za prednostno zdravljenje;

• objavljena poročila o primerih kažejo, da obstaja pri bolnikih z osnovnimi soobolenji večje tveganje za okužbo s COVID-19, njihova prognoza pa je slabša;

• stopnja umrljivosti pri bolnikih s soobolenji je bistveno višja kot pri povprečni populaciji:

rak: 5,6 %,
hipertenzija: 6,0 %,
kronična bolezen dihal: 6,3 %,
sladkorna bolezen: 7,3 %,
kardiovaskularne bolezni: 10,5 %.