Meni
Izzivi bolnišnične oskrbe
Celo v državah z dobro razvitim zdravstvom bolnišnično oskrbo zaznamujejo različni izzivi, ki vplivajo tako na zdravstvene delavce kot bolnike. Eden od njih je vse večja administrativna obremenitev zaradi kompleksnih zdravljenj in – odvisno od posamezne države – posebnosti (večinoma zasebnega) zdravstvenega zavarovanja in obračunavanja storitev. Posledica so višji administrativni stroški in večja stopnja izgorelosti med zdravstvenimi delavci, kar vodi v slabšo delovno učinkovitost in vpliva na oskrbo bolnikov. Na srečo obstajajo tehnološke rešitve, ki lahko odpravijo ali vsaj močno omilijo administrativne težave in bistveno izboljšajo kakovost oskrbe. Izvajanje številnih diagnostičnih meritev z isto napravo, samodejno shranjevanje rezultatov v bolnikovo kartoteko in takojšnja skupna raba za pridobitev drugega mnenja pomembno prispevajo k boljši oskrbi.
V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:
Kakšni so izzivi bolnišnične oskrbe?
Administrativni stroški
Zdravstveni stroški v večini razvitih držav naraščajo in to se bo po napovedih še nadaljevalo, predvsem zaradi hitre rasti starejšega prebivalstva. Zaradi izboljšanja življenjskega standarda in napredka na področju preventivne in kurativne medicine je to najhitreje rastoča demografska skupina na svetu [1]. Stroški, zlasti administrativni, so se močno povečali med pandemijo covida-19 [2] [3]. Primerjalna študija osmih razvitih držav iz leta 2014 je pokazala, da so v Združenih državah Amerike administrativni stroški predstavljali 25,3 % vseh bolnišničnih izdatkov, sledili sta Nizozemska (19,8 %) in Anglija (15,5 %), Škotska (11,5 %) pa je bila na dnu seznama [4]. Za primerjavo: samo leta 2019 so skupni administrativni izdatki v zdravstvenem sistemu Združenih držav Amerike dosegli vrednost približno 950 milijard USD [5].
Eden od glavnih razlogov za visoke administrativne stroške v ameriškem zdravstvu je zelo zapleten sistem zasebnega zdravstvenega zavarovanja, ki zdravnike in druge zdravstvene delavce dodatno obremenjuje z delom, ki morda ni neposredno povezano z njihovo izobrazbo. To je imelo številne negativne posledice v vseh zdravstvenih sistemih, v katerih so potrebni obsežni administrativni postopki na račun časa ter kakovosti pregledov in zdravljenja. Ena od teh posledic je vse večja izgorelost med zdravstvenimi delavci.
Izgorelost in druge težave, ki vplivajo na zdravstvene delavce
Izgorelost ni nov pojav, postaja pa vse bolj razširjen [6] [7]. Študija je pokazala, da so najbolj ogroženi medicinske sestre in reševalci, pa tudi zdravniki ne zaostajajo [8]. Pojavnost izgorelosti se med različnimi specialističnimi področji močno razlikuje; z izgorelostjo se največkrat soočajo urologi, nevrologi in nefrologi, najmanj pa njihovi kolegi v splošni kirurgiji, psihiatriji in ortopediji [9].
Ne glede na vrsto specializacije se zdravniki z vidika delovne obremenitve najbolj pritožujejo nad administrativnimi nalogami, ki jim lahko vzamejo veliko časa in so glavni dejavnik, ki prispeva k razvoju izgorelosti. Zdravniki na splošno menijo, da je administrativno delo manj pomembno od zdravniškega; občutek opravljanja takšne vrste dela pa je pomemben dejavnik pri izgorelosti. Raziskave kažejo, da zdravniki, ki porabijo veliko časa za administrativne naloge, pogosteje poročajo o manjšem poklicnem zadovoljstvu in doživljajo izgorelost [10]. Menijo tudi, da imajo zaradi ukvarjanja z administracijo manj časa, ki bi ga lahko namenili svojim bolnikom.
Številne bolnišnice to težavo rešujejo tako, da čim več administrativnih nalog prenašajo na medicinske sestre. To pa ni rešitev; raziskave kažejo, da se v tem primeru poveča izgorelost pri medicinskih sestrah, kar vpliva na kakovost oskrbe, ki jo nudijo bolnikom [11].
Zmanjšana kakovost oskrbe
Izgorelost je v različnih poklicih na splošno povezana z upadom delovne uspešnosti; zdravstvo pri tem ni nobena izjema, čeprav bi lahko trdili, da so lahko posledice v tem primeru veliko hujše. Izgorelost ne vpliva samo na zdravstvenega delavca, temveč je povezana tudi s slabšo kakovostjo oskrbe in manjšim zadovoljstvom bolnikov [12] [13] [14] [15] [16] [17]. Študije kažejo tudi na povezavo med izgorelostjo medicinskih sester ter njihovim dojemanjem varnostne kulture in kakovosti oskrbe v bolnišnici. Skupna stopnja izgorelosti medicinskih sester je povezana tudi z javno objavljenimi merili kakovosti bolnišnic [18] [19] [20].
Raziskave so razkrile povezavo med izgorelostjo in zdravstvenimi napakami, nizko stopnjo strokovnosti in celo odškodninskimi zahtevki zaradi malomarnosti [21] [22] [23] [24]. Ena od raziskav je celo pokazala povezavo med stopnjo umrljivosti bolnikov in skupno stopnjo izgorelosti pri vseh članih zdravstvenega tima, ki so skrbeli zanje [25]. To so zaskrbljujoče ugotovitve, za katere morda ne obstaja preprosta splošna rešitev, ker je birokracija (ne samo v zdravstvu) odporna na spremembe. Kljub temu je lahko tehnologija pri tem v veliko pomoč, saj učinkovito poenostavi nekatera administrativna opravila in skupno rabo podatkov o bolnikih za hitrejše diagnosticiranje ter prispeva k zmanjšanju zdravniških napak (zlasti pri ročnem zapisovanju), kar povečuje splošno kakovost oskrbe. To denimo omogoča sistem MESI mTABLET.
Kakšne so rešitve za nekatere izzive bolnišnične oskrbe?
Številne diagnostične meritve na eni napravi
MESI mTABLET je vsestranska in intuitivna diagnostična rešitev, ki omogoča brezhibno integracijo s sistemom EZZ. Ponuja raznolike meritve z brezžičnimi diagnostičnimi orodji in aplikacijami za klinično podporo. Vse so primerne za uporabo v bolnišničnem okolju; med drugim so na voljo EKG v mirovanju z 12 odvodi, napredna spirometrija in pulzna oksimetrija. Izberete lahko poljubno število merilnih orodij in sestavite diagnostični sistem, prilagojen vašim potrebam. Digitalna tehnologija pomaga preprečevati napake pri ročnem zapisovanju, saj se vsi rezultati meritev (npr. krvnega tlaka) samodejno shranijo v bolnikovo kartoteko. Dostop do bolnikovih predhodnih meritev omogoča vpogled v bolnikove trende. Ne glede na število orodij, ki jih uporabljate, lahko vsa namestite na en priročni voziček, na katerem je dovolj prostora tudi za dodatne pripomočke.
Vsi podatki o bolnikih na enem mestu
Vsakemu diagnostičnemu sistemu MESI mTABLET pripada brezplačni dostop do MESI mRECORDS – platforme v oblaku za shranjevanje vseh meritev, opravljenih s tablico, do katere lahko dostopate iz vsake naprave, ki omogoča uporabo spleta. To omogoča hiter in preprost dostop do podatkov kjerkoli in kadarkoli, kar spodbuja boljšo in zanesljivejšo komunikacijo med zdravstvenimi delavci. (Upoštevajte, da je mogoče oblikovati različne delovne skupine in osebam dodeliti različne stopnje pooblastil.) Sistem zagotavlja dostop do najnovejših diagnostičnih rezultatov in bolnikovih preteklih meritev, kar je prednost, ki lahko izboljša kakovost oskrbe.
Platforma MESI mRECORDS je zelo priročna za tiste uporabnike, ki ne uporabljajo nobene druge rešitve EZZ. Tisti, ki uporabljajo sistem EZZ, pa ga lahko preprosto povežejo s sistemom MESI mTABLET. V tem primeru je mogoče meritev za posameznega bolnika naročiti v sistemu EZZ, rezultati meritve pa se samodejno shranijo tako v EZZ kot v MESI mRECORDS.
Takojšnja skupna raba rezultatov za pridobitev drugega mnenja
Sistemi EZZ nudijo številne prednosti, ki lahko izboljšajo kakovost oskrbe. V primerjavi s papirnatimi zdravstvenimi kartotekami med drugim omogočajo hitrejšo in lažjo skupno rabo rezultatov diagnostične meritve za pridobitev drugega mnenja, zlasti če je bolnikovo zdravstveno stanje akutno [29] [30] [31]. To so potrdile številne študije, ki so ugotovile pozitivno korelacijo med uporabo EZZ in boljšim izidom zdravljenja pri bolnikih, kar potrjujejo tudi izkušnje uporabnikov sistema MESI mTABLET. Tako je na primer specialist družinske medicine rešil življenje 71-letnemu bolniku z znaki miokardnega infarkta (določeni vitalni znaki so sicer bili v mejah normale), pri čemer je uporabil napravo MESI mTABLET ECG in rezultate posredoval zunanjemu kardiologu, ki je potrdil resnost stanja. Bolnika so nato s helikopterjem prepeljali v bolnišnico in ga takoj poslali v kateterizacijski laboratorij, v katerem so ga uspešno zdravili. Drugi uporabnik naprave MESI mTABLET ECG pa je pri 55-letnem bolniku odkril miokardni infarkt tipa NSTEMI, pri katerem so nato opravili koronarografijo (vstavitev žilne opornice v cirkumfleksno vejo leve koronarne arterije zaradi 90-odstotne tromboze).
Manj ukvarjanja z administracijo
Vpliv EZZ na zmanjšanje administrativnih obremenitev je že dobro znan, sistem EZZ, ki je povezan z digitalnimi diagnostičnimi merilnimi napravami, pa je zmagovalna kombinacija [26] [27] [28]. To ne velja samo za bolnišnice, temveč za vsa področja zdravstva, na katerih odvečno administrativno delo povzroča nepotrebne stroške ter ovira kakovostno zdravstveno in drugo oskrbo, npr. na ravni primarnega zdravstva.