Izzivi na področju oskrbe starejših

Leta 2022 je bilo približno 10 % svetovnega prebivalstva starih 65 let in več. Starejši so hitro rastoča skupina prebivalstva, ki se pogosto poslužuje zdravstvenih storitev, kar povzroča visoke stroške na prebivalca [1] [2]. Sodobni način življenja z visoko stopnjo stresa, nezdravimi prehranjevalnimi navadami, pomanjkanjem gibanja in sedečim načinom življenja povzroča veliko škodo človeškemu telesu. Nakopičene posledice dolgoletnega nezdravega življenja, ki je sledilo izjemni gospodarski rasti v drugi polovici 20. stoletja, so družbo spodbudile, da se je začela zavedati pomena preventivne oskrbe in oskrbe na domu. Preventiva je zlasti pomembna za starejše, saj je pričakovana življenjska doba veliko daljša kot v preteklosti. Zahvaljujoč tehnologiji, ki omogoča hitre in učinkovite preventivne preglede, lahko nekatere kronične in pogosto izčrpavajoče bolezni obravnavamo veliko učinkoviteje [3]. Pri tem imajo pomembno vlogo presejalna in diagnostična orodja, ki so praktična in enostavna za uporabo.

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

• Katera so najpogostejša kronična zdravstvena stanja pri starejših?
• Kako izvajati celovite zdravstvene preglede pri oskrbi starejših?
• Kako preprosto izvajati celovite zdravstvene preglede pri oskrbi starejših?

Katera so najpogostejša kronična zdravstvena stanja pri starejših?

Hipertenzija

Visok krvni tlak pomeni sistolični tlak ≥ 140 mmHg in/ali diastolični tlak ≥ 90 mmHg. To je zelo pogosta zdravstvena težava. Leta 2010 je hipertenzijo imelo približno 31,3 % svetovnega prebivalstva (ali približno vsak tretji prebivalec) [4]. Njena razširjenost narašča s starostjo in po ocenah ima do 74 % oseb, starejših od 80 let, visok krvni tlak [5].

Hipertenzija je najpomembnejši dejavnik tveganja za kardiovaskularne bolezni (KVB), a jo je mogoče uspešno obvladovati s spremembo življenjskega sloga in antihipertenzivi [6] [7]. Pri zdravljenju hipertenzije pri starejših pa se pojavljajo izzivi, ki jih pri drugih demografskih skupinah običajno ni ali pa so manj pogosti. Zaradi spremenjene farmakokinetike in farmakodinamike je pri starejših bolnikih treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot so kognitivne motnje, inkontinenca, utrujenost, omejitve vida in sluha, splošna oslabelost ter pomanjkanje socialne podpore in oskrbe [8] [9] [10] [11]. Stanje je še toliko slabše, če so prisotni tudi drugi dejavniki tveganja za srce in ožilje, ki zahtevajo dodatno zdravljenje.

Hiperholesterolemija

Pogostost hiperholesterolemije prav tako narašča s starostjo in je še en pomemben dejavnik tveganja za KVB.  Zlasti pri moških bolnikih je stopnja umrljivosti zaradi različnih vzrokov višja [12] [13]. Leta 2008 je imelo povišan skupni holesterol 39 % odraslih po vsem svetu. Od takrat se je število močno povečalo, vzrokov pa je več, med drugim prispevata boljša ozaveščenost in posledično večje število diagnoz [14] [15]. Kljub temu pa raziskave kažejo, da veliko bolnikov s hiperholesterolemijo še vedno ne prejme ustreznega zdravljenja in bolezni ne obvladujejo [16]. Celovito zdravljenje običajno vključuje zdravila (najpogosteje statine) in spremembe življenjskega sloga (opustitev kajenja, omejitev uživanja alkohola, zdrava prehrana in vzdrževanje zdrave telesne teže) [17]. Vendar pa so nekateri pogosto uporabljeni ukrepi pri zniževanju ravni holesterola pri starejših lahko neučinkoviti, zato je potreben pristop, osredotočen na bolnika. [18] [19] [20] [21]

Debelost

Po ocenah iz leta 2016 je imelo vsaj 1,9 milijarde odraslih prekomerno telesno težo, od tega jih je bilo več kot 650 milijonov debelih. Razlogi za današnjo epidemijo debelosti v večjem delu razvitega sveta in sveta v razvoju so večplastni in se razlikujejo po regijah. Glavna vzroka sta pomanjkanje telesne vadbe in obilica (nezdrave) hrane [22].

Debelost ima številne resne posledice za zdravje (zlasti za zdravje srca in ožilja), in sicer tako za starejšo demografsko skupino kot za preostalo prebivalstvo. A so nekatere raziskave pokazale, da pri starejših lahko pride do t. i. paradoksa debelosti: nekateri posamezniki s prekomerno telesno težo ali debelostjo imajo lahko pri isti bolezni boljše zdravstvene izide kot primerljivi posamezniki z normalno ali prenizko telesno težo [23]. Kljub temu morajo biti starejši čim bolj telesno dejavni, saj s tem zmanjšajo izgubo mišične mase in se borijo proti oslabelosti. Pri tem morajo vrsto vadbe prilagoditi svoji telesni pripravljenosti in morebitnim drugim dejavnikom [24].

Artritis

Arthritis is certainly one of the diseases that interfere with physical exercise and can even prevent it  in Artritis je zagotovo ena od bolezni, ki ovirajo telesno vadbo, v hujših primerih pa jo lahko celo prepreči. To je zaskrbljujoče, saj je artritis pri starejših precej razširjen. Med letoma 2010 in 2012 je vsaj 52,5 milijona odraslih Američanov (ali 22,7 % vseh odraslih prebivalcev ZDA) živelo z diagnosticiranim artritisom [25]. Ta številka je bila še višja v starostnih podskupinah 65–74 let (41,6 %), 75–84 let (46,0 %) in 85+ (48,6 %). Navedeni odstotki veljajo za moške; pri ženskah so bile vrednosti še višje [25].

Od omenjenih 52,5 milijona bolnikov z artritisom jih je imelo približno 22,7 milijona zaradi artritisa omejeno telesno mobilnost. Po ocenah se bo z omejeno telesno mobilnostjo zaradi artritisa do leta 2040 soočalo vsaj 34,6 milijona odraslih v ZDA (od predvidenih 78,4 milijona odraslih v ZDA z diagnosticiranim artritisom) [25]. Artritis pa ni povezan le z zmanjšano mobilnostjo; bolniki (zlasti z revmatoidnim artritisom) imajo tudi večje tveganje za razvoj KVB, npr. ishemične bolezni srca [26].

Koronarna arterijska bolezen

Koronarna arterijska bolezen (KAB), znana tudi kot ishemična bolezen srca, je tretji najpogostejši vzrok smrti in povzroči približno 17,8 milijona smrti na leto [27]. Kardiovaskularne bolezni so glavni vzrok umrljivosti na svetu in imajo številne skupne dejavnike tveganja, vključno z visoko starostjo [28]; do več kot 60 % smrti zaradi kardiovaskularnih bolezni pride pri osebah, starih 75 let ali več [29].

Po podatkih naj bi imelo KAB 31 % moških in 25,4 % žensk, starejših od 80 let [30]. To ni nenavadno, saj ima veliko posameznikov v tej starostni skupini sočasne bolezni, ki so znani dejavniki tveganja za nastanek KAB. Zelo pogost dejavnik je diabetes [31].

Diabetes

Leta 2021 je z diabetesom živelo 529 milijonov ljudi po vsem svetu. Rast števila primerov se bo predvidoma še povečala [32], večinoma iz podobnih razlogov kot pri bolnikih s KVB. Razširjenost diabetesa (in prediabetesa) je v primerjavi z mlajšimi demografskimi skupinami višja pri starejših, ki imajo pri tem tudi resnejše posledice in zaplete [33] [34] [35]. Med najhujše spadajo razjede na diabetičnem stopalu in kronična ledvična bolezen (KLB) [36] [37].

Kronična ledvična bolezen (KLB)

Diabetes ni edini dejavnik tveganja za razvoj KLB, je pa zagotovo pomemben: 30–50 % oseb z diabetesom tipa 2 ima KLB; osebe z diabetesom tipa 1 predstavljajo zelo majhen delež [38]. Druga dva pomembna dejavnika tveganja sta hipertenzija (približno 27,2 % primerov) in primarni glomerulonefritis [38].

Leta 2017 je bila svetovna razširjenost KLB ocenjena na 9,1 % ali 697,5 milijona svetovnega prebivalstva. Ne glede na etiologijo pa je KLB v vseh demografskih skupinah povezana s številnimi resnimi zapleti. Razširjenost bolezni je večja pri starejših, ki imajo pogosto še druge bolezni. KVB, kot je srčno popuščanje, namreč še dodatno otežuje zdravljenje in obvladovanje KLB [39] [40].

Srčno popuščanje

Svetovna razširjenost srčnega popuščanja se giblje okrog 2 % in je zelo odvisna od starosti. Med osebami, mlajšimi od 60 let, se pojavlja v manj kot 2 %, pri starejših od 75 let pa lahko doseže 10 % ali več [41]. Poleg višje stopnje umrljivosti je srčno popuščanje pri starejših povezano z upadom kognitivnih sposobnosti, oslabelostjo, podhranjenostjo in na splošno slabšo kakovostjo življenja ter spremljajočimi duševnimi težavami, kot sta tesnoba in depresija [42] [43].

Depresija

Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil lahko negativno vplivajo na duševno zdravje, pri čemer starejši niso izjema. Mnogi imajo depresijo; v raziskavi so svetovno razširjenost depresije med starejšimi ocenili na 28,4 %, ugotovili pa so tudi velike razlike po regijah [44].

Diagnosticiranje in zdravljenje depresije pri starejših se razlikuje od dela z mlajšimi bolniki, saj se depresija v tej starostni skupini kaže drugače [45] [46]. Klinično pomembna razlika je tudi v tem, ali je starejša oseba imela depresijo že prej v življenju ali pa je postala depresivna v starosti [45]. Nekateri imajo hkrati tudi druge psihiatrične in nevrološke bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca.

Alzheimerjeva bolezen in demenca

Alzheimerjeva bolezen se lahko razvije pri mlajših osebah, a je veliko pogostejša pri starejših od 65 let [47]. Trenutno je sedmi najpogostejši vzrok smrti na svetu. Leta 2020 se je po ocenah z njo soočalo 50 milijonov posameznikov.

Alzheimerjeva bolezen močno skrajša pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja [48] [49], ter ovira zdravljenje in obvladovanje drugih bolezni.

Kako ne le podaljšati, temveč tudi izboljšati življenje?

Poleg nespremenljivih dejavnikov tveganja je za zdravo staranje ključnega pomena preventiva. Pomemben vidik preventive so pravočasni in redni pregledi ter presejalni testi, s katerimi lahko zgodaj odkrijemo morebitne zdravstvene težave.

Cilj preventivne medicine pri starejših ni le zmanjšanje umrljivosti, temveč tudi ohranjanje kakovosti življenja (čim dlje ohraniti sposobnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju brez odvisnosti od drugih) [50]. Zaradi razvoja zelo praktičnih presejalnih in diagnostičnih orodij so preventivni in drugi pregledi postali lažji in zato dostopnejši. Oglejmo si nekaj orodij, ki se lahko uporabljajo v splošni ambulanti, na domu starejše osebe in/ali v domskem varstvu.

Kako izvajati celovite zdravstvene preglede pri oskrbi starejših?

Zagotavljanje zdravstvenega varstva v domačem okolju (v domovih za ostarele ali na domu) je povezano s številnimi prednostmi. Na ta način je mogoče opraviti številne preventivne in redne preglede. Kompleksnih diagnostičnih postopkov običajno ni bilo mogoče opraviti brez prevoza bolnika v zdravstveno ustanovo; s tehnološkim napredkom pa se je to spremenilo vsaj pri nekaterih diagnostičnih preiskavah, vključno z EKG, ki jih zdaj lahko opravite tudi ob obisku na domu.

MESI mTABLET je prenosni diagnostični sistem, ki je enostaven za uporabo in vsebuje različna diagnostična orodja, kot so EKG, spirometrija, gleženjski indeks, indeks palec-nadlaket, pulzna oksimetrija in naprava za merjenje krvnega tlaka z aplikacijami za različne vrste meritev. Na voljo je tudi aplikacija Protocol za hitrejše preglede s prilagojenimi protokoli za preventivne preglede in bolnike z enakim stanjem. Vsaka meritev se samodejno shrani v bolnikovo elektronsko kartoteko in jo je mogoče takoj posredovati osebnemu zdravniku ali specialistu na daljavo.

Želite izvedeti več o uporabi sistema MESI mTABLET pri oskrbi starejših?