Hitrost arterijskega pulznega vala (PWV) je hitrost, s katero pulzni val potuje skozi arterijski sistem. V klinični praksi velja za zlati standard pri ocenjevanju arterijske togosti. To je bistvenega pomena, saj arterijska togost spada med pomembne neodvisne pokazatelje kardiovaskularnih bolezni. [1] V tem članku bomo predstavili, kaj je hitrost pulznega vala oz. PWV, zakaj je pomembna in kako jo izmerimo. Vse te informacije lahko najdete tudi v videoposnetku.
V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:
Hitrost pulznega vala je hitrost tlačnega vala vzdolž razvejanega sistema arterij. Pogosta domneva je, da gre pravzaprav za hitrost pretoka krvi po arterijah, vendar to ne drži. Za lažjo predstavo: rečna voda se lahko giblje z določeno hitrostjo, valovi, ki jih povzročajo veter ali čolni, pa imajo drugačno hitrost. V arterijah ritmične valove sproži črpalka za kri, tj. srce.
Srce med krčenjem (sistolo) ustvari pulzni val (ali tlačni val), ki po arterijah potuje s hitrostjo, ki je odvisna od lastnosti arterij.
PWV je torej razdalja določenega segmenta arterije, deljena s časom, v katerem pulzni val prepotuje ta segment. Izraža se v m/s, vrednosti pa lahko merimo na različnih arterijskih segmentih. Hitrost brahialno-gleženjskega pulznega vala (baPWV) nam na primer pove, kako hitro pulzni val potuje od brahialne arterije (v roki) do gležnja. Hitrost karotidno-femoralnega pulznega vala (cfPWV) pa izraža hitrost gibanja pulznega vala od karotidne do femoralne arterije.
Dr. Sandrine Millasseau v videoposnetku pojasni definicijo hitrosti pulznega vala in njen pomen, čemur sledi prikaz meritve:
PWV zagotavlja pomembne informacije o stanju arterij. V nasprotju s cevmi iz betona ali kovine, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, steno velikih arterij sestavljajo elastinska vlakna. Aorta ima zato funkcijo blažilca, ki med krčenjem srca (sistolo) shranjuje energijo, med preostalim delom
srčnega cikla pa jo sprošča. [2]
S staranjem se elastinska vlakna razgrajujejo (se poškodujejo), kar zmanjšuje njihovo elastičnost. Elastinska vlakna postopoma nadomesti kolagen, ki je bolj tog. To je povsem običajen proces, ki pa ga lahko bistveno pospešijo kardiovaskularni dejavniki tveganja (npr. kajenje, debelost, hipertenzija, sladkorna bolezen), oksidativni stres, kronična vnetja, poškodbe DNK itd. Dejavniki tveganja za kardiovaskularne bolezni lahko povzročijo kalcifikacijo medije v arterijski steni. Staranje arterij se odraža v večji arterijski togosti in višji hitrosti pulznega vala.
Arterijska togost je neodvisni pokazatelj obolevnosti in umrljivosti zaradi kardiovaskularnih bolezni. Je dejavnik tveganja za različne kardiovaskularne zaplete ali dogodke, zato jo je treba jemati resno. Merjenje hitrosti pulznega vala je torej bistvenega pomena in bi moralo postati del rutine v klinični praksi, npr. tako kot merjenje holesterola. Pokaže namreč skupni vpliv različnih vrst poškodb arterijske stene. PWV velja za integrativni biološki kazalec: odraža skupni učinek več dejavnikov na zdravje in delovanje arterij.
Raziskave, opravljene v zadnjem desetletju, kažejo, da vsako povečanje PWV za 1 m/s ustreza 12–14-odstotnemu dvigu tveganja za splošno umrljivost zaradi kardiovaskularnih zapletov (tj. resen kardiovaskularni dogodek in posledična smrt), kot je razvidno v spodnjem primeru: [4]
Poleg tega smernice ESC/ESH o obravnavi arterijske hipertenzije iz leta 2018 hitrost karotidno-femoralnega pulznega vala nad 10 m/s štejejo kot asimptomatsko poškodbo organov. [5]
Zaradi tehnološkega razvoja v zadnjih nekaj letih je merjenje PWV veliko preprostejše, kot je bilo včasih. Skladno z izjavo strokovnjakov o arterijski togosti (2006) »merjenje PWV v splošnem velja za najbolj preprosto, neinvazivno, zanesljivo in ponovljivo metodo za določanje arterijske togosti.« [2] Hitrost karotidno-femoralnega pulznega vala (cfPWV) pa velja za zlati standard pri merjenju arterijske togosti. [3]
Tehnologije, ki so omogočile raziskave, na podlagi katerih je bila hitrost pulznega vala priznana kot neodvisni kazalec kardiovaskularnih bolezni, niso primerne za vsakdanjo uporabo v klinični praksi. Za njihovo upravljanje je potrebno strokovno znanje, so precej drage, preiskava pa je predolga.
Za rutinirano merjenje PWV v klinični praksi mora tehnologija zadostiti naslednjim merilom:
Ena od naprav najnovejše generacije za merjenje PWV v osnovnem zdravstvu je MESI mTABLET ABI z aplikacijo PWV. Za njeno uporabo ni potrebno posebno strokovno znanje. Preiskava je popolnoma avtomatizirana in traja zgolj nekaj minut. Zaradi tega je postopek mogoče rutinsko izvajati pri skupinah, pri katerih obstaja večje tveganje za pojav kardiovaskularnih bolezni – sladkornih bolnikih, osebah s prekomerno telesno težo, bolnikih s hipertenzijo, osebah, starejših od 65 let, itd. Pri teh skupinah je priporočljivo tudi presejalno testiranje za periferno arterijsko bolezen (PAB) z merjenjem gleženjskega indeksa. Naprava MESI mTABLET ABI merjenje PWV izvaja istočasno kot merjenje gleženjskega indeksa, prikaže pa naslednje rezultate:
Naprava MESI mTABLETI ABI z aplikacijo PWV omogoča napredni vpogled v stanje arterij, na osnovi katerega lahko zdravstveni delavci hitro in učinkovito določijo nadaljnje zdravljenje.
Dr. Sandrine Millasseau
Sandrine Millassau je v Franciji magistrirala iz elektronike in računalništva, v Združenem kraljestvu pa je doktorirala s področja fiziologije in obdelave signalov. Od leta 1999 je prisotna v industriji medicinskih naprav.Preden se je pridružila podjetju MESI, je delala za družbi AtCor in Alam Medical, ki sta bili vodilni podjetji na področju merjenja hitrosti pulznega vala in centralnega krvnega tlaka. Leta 2015 je postala distributerka podjetja MESI v Franciji, leta 2017 pa je prevzela delovno mesto vodje prodaje za francosko podružnico podjetja MESI.