Kako uspešno opraviti EKG

EKG igra ključno vlogo pri diagnosticiranju različnih bolezni srca. Gre za neinvazivno preiskavo, ki beleži električno aktivnost srca ter omogoča vpogled v njegovo zdravje in delovanje. Če ste zdravstveni delavec, ki želi osvežiti svoje znanje s tega področja, lahko v tem blogu najdete različne koristne teme, od splošnih informacij do pogosto diagnosticiranih stanj in najnovejših tehnologij EKG. Prav tako si lahko prenesete brošuro. 

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

1. Kako deluje EKG

• Kaj je EKG?

• Kdaj izvajamo EKG?

• Katera stanja lahko odkrije?

• Kaj snema EKG?

• Ali je rezultat EKG vedno točen?

2. Kako opravimo EKG v mirovanju

• Elektrode in njihova namestitev

3. Filtri

4. Kako interpretiramo rezultate EKG

5. Pogosto diagnosticirana stanja

6. Primerjava različnih naprav za EKG v mirovanju

Kako deluje EKG

EKG se uporablja za ocenjevanje in spremljanje srčnih bolezni, zato gre za pomembno orodje v sodobni medicini. V tem poglavju pojasnjujemo, kaj je EKG in kdaj ga opravljamo. Podajamo tudi kratek uvod v stanja, ki jih EKG lahko zazna: od aritmije do miokardnega infarkta (za celovit seznam, opise in ilustracije kliknite tukaj). Predstavljamo tudi nekaj primerov, ko rezultati EKG morda niso povsem točni, in dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri interpretaciji izvidov.

Kaj je EKG?

EKG je kratica za elektrokardiogram. Gre za snemanje električne aktivnosti srca z različnih kotov. Pripomore k odkrivanju in lociranju različnih nenormalnih srčnih bolezni (patologij). [1]

Obstajajo 3 glavne vrste EKG: 

• EKG v mirovanju: najpogostejši; bolnik med izvajanjem leži v udobnem položaju.
• Obremenitveni EKG: bolnik med izvajanjem uporablja tekaško stezo ali sobno kolo.
• Ambulantni EKG (Holter): prenosna naprava, ki jo bolnik nosi vsaj en dan.

Kdaj izvajamo EKG?

Kadar se pri bolniku pojavijo bolečina v prsih, palpitacije (občutek razbijanja srca, neredno ali hitro bitje srca), dispneja (zadihanost), omotica, sinkopa (omedlevica zaradi zmanjšanega pretoka krvi v možgane) ali nepojasnjen padec. [1]

Katera stanja lahko odkrije?

Srčni infarkti 

Prekinitev dovajanja krvi v srce zaradi koronarne arterijske bolezni ali drugih stanj. 

Aritmije 

Prehitro, prepočasno ali nepravilno bitje srca. 

Koronarna arterijska bolezen (KAB) 

Omejeno dovajanje krvi zaradi kopičenja maščobnih oblog v arterijah, ki srce oskrbujejo s krvjo. 

Kardiomiopatija 

Zadebelitev ali povečanje srčnih sten. 

Za celovit seznam najpogostejših stanj z njihovimi opisi in ilustracijami EKG kliknite tukaj. 

Kaj snema EKG?

EKG beleži električne impulze, ki jih ustvarja srce, njihovo smer in amplitudo. Na tej podlagi lahko ocenimo, kje v srcu se začnejo in kako potujejo po njem. Ti impulzi krčijo in sproščajo srčno mišico, vzorec pa imenujemo srčni ritem. [2]

En srčni utrip (tj. en srčni cikel) zajema enkratno krčenje in enkratno sprostitev srčne mišice. Električna aktivnost srca se začne v internem »srčnem spodbujevalniku« – sinuatrialnem vozlu v desnem preddvoru. Električni impulz nato potuje skozi različne dele srca, kot je prikazano spodaj. 

Normalni srčni ritem se imenuje sinusni ritem. Način pretoka električnih impulzov skozi srce pa imenujemo prevodnost. 

Neobičajna električna aktivnost srca lahko povzroči neobičajno prevajanje ali ritem; srce lahko bije prehitro, prepočasi ali nepravilno. Spremembe v običajnem električnem pretoku skozisrce lahko zaznamo s preiskavo EKG in lahko kažejo na prisotnost različnih zdravstvenih stanj. 

Ali je rezultat EKG vedno točen?

Določeni dejavniki ali stanja lahko vplivajo na rezultat elektrokardiograma, med drugim: [3]

• gibanje med izvajanjem testa, 
• telesna vadba ali kajenje pred testom, 
• nosečnost, 
• debelost, 
• nabiranje tekočine v trebuhu (ascites), 
• anatomski dejavniki, npr. velikost prsnega koša in položaj srca v njem, 
• določena zdravila, 
• neravnovesje elektrolitov, denimo previsoka ali prenizka raven kalija, magnezija ali kalcija v krvi. 

Kako opravimo EKG v mirovanju

Elektrode in njihova namestitev

Skladno s preferenco posameznih ordinacij se lahko uporabijo različne vrste samolepilnih in vakuumskih elektrod . 

Priprava bolnika v primeru uporabe samolepilnih elektrod

Dober električni stik med elektrodami in kožo je ključnega pomena. Koža mora zato biti čista in suha. Morebitna vlažilna sredstva ali kreme (npr. pri bolnikih s kožnimi boleznimi) je treba odstraniti z alkoholom, nato pa s kože obrisati še alkohol. Brisanje kože je nujno; pri večini bolnikov lahko uporabite papirnato brisačko. [4]

Dlake slabo prevajajo električne signale in preprečujejo prijemanje elektrod na kožo. Morda bo treba dlake obriti, po britju pa kožo očistiti z alkoholom ali vlažnim robčkom. Tega ni treba storiti, če je mogoče dlake nekoliko umakniti, da so elektrode v tesnem stiku s kožo. 

Priprava bolnika v primeru uporabe vakuumskih elektrod

Za optimalno električno prevodnost je treba uporabiti gel za elektrode ali ustrezno razpršilo  za prevodnost. [4] 

Zaslon MESI mTABLET ECG ponuja predloge za različne postavitve elektrod.* 

IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: predloge prilagodite svoji klinični praksi in upoštevajte najnovejše smernice za nameščanje elektrod. 

Filtri

Filtri igrajo ključno vlogo pri obdelavi in izboljšanju signalov EKG, saj nam pomagajo pridobiti točne in zanesljive podatke za analizo. Kliknite tukaj za podrobnejšo razlago različnih vrst filtrov, vključno z:

• nizkoprepustnim filtrom,

• visokoprepustnim filtrom (filtrom za bazno linijo),

• mišičnim filtrom,

• pasovnozapornim filtrom (omrežnim filtrom).

Pojasnjujemo tudi možnosti ojačitve signala, ki se uporablja za dodatno izboljšanje kakovosti signala, ter tipične nastavitve in konfiguracije filtrov za boljše razumevanje njihove uporabe in vpliva na interpretacijo rezultatov EKG.

Kako interpretiramo rezultate EKG

Pri interpretaciji rezultatov EKG je pomembna kombinacija strokovnega znanja in samodejnih algoritmov. Kliknite tukaj za več informacij o:

• razdaljah na grafu EKG, 
• valovih in valovnih oblikah, 
• intervalih, 
• trajanju, 
• srčni osi in 
• vlogi glasgowskega algoritma za interpretacijo, njegovi funkcionalnosti in vlogi pri avtomatizaciji analize rezultatov EKG.

Kot praktična primera vloge samodejne interpretacije rezultatov EKG sta na voljo študija primera za miokardni infarkt tipa STEMI in študija primera za miokardni infarkt tipa NSTEMI.

Pogosto diagnosticirana stanja

Navajamo nekatera najpogostejša srčna obolenja, ki jih lahko diagnosticiramo z EKG. Za podrobnejši opis vsakega od njih in njihovega izpisa na EKG kliknite tukaj:

• Akutni koronarni sindromi:  

Miokardni infarkt (STEMI in NSTEMI) 

Nestabilna angina pektoris

• Perikarditis in miokarditis

• Atrijska fibrilacija

• Brugadov sindrom

• Hipertrofija levega in desnega prekata

• Ventrikularna tahikardija

• Motnje prevodnosti:

Atrioventrikularni bloki

• AV-blok I. stopnje
• AV-blok II. stopnje tipa Mobitz II
• AV-blok III. stopnje

Levo- in desnokračni blok

• Levokračni blok (LBBB)
• Desnokračni blok (RBBB)

Primerjava različnih naprav za EKG v mirovanju

Na trgu so na voljo različne vrste naprav za EKG v mirovanju z 12 odvodi. Najpogostejši so namizni EKG-ji (z zasloni LCD ali brez njih) in EKG-ji z računalniško osnovo. Med najučinkovitejše pa spadajo digitalni EKG-ji nove generacije. MESI mTABLET ECG je prvi popolnoma digitalni EKG s številnim sistemskimi prednostmi in dodatnimi koristnimi funkcijami. Za podrobno primerjavo različnih vrst EKG-jev kliknite tukaj.

Na voljo je uporabniku prijazna e-knjiga o EKG, ki vključuje številne ilustracije!

Svoj brezplačni izvod lahko dobite tukaj