- 
mesec-ozavescanja-o-pab

September je minil v znamenju ozaveščanja o periferni arterijski bolezni (PAB). To je bila odlična priložnost za seznanitev širše javnosti s tem pogostim, a preredko diagnosticiranim stanjem. V podjetju MESI se z zgodnjim odkrivanjem in preprečevanjem PAB ukvarjamo vsak dan in se o tem redno izobražujemo.

Po mesecu ozaveščanja o PAB smo se lotili raziskovanja vključitev najnovejših ugotovitev o PAB v zdravstvene politike in smernice. V tem prispevku se osredotočamo na znanstveno izjavo Ameriškega združenja za srce (AHA) o PAOB (periferni arterijski okluzivni bolezni). Izjava, objavljena pred nekaj meseci, vsebuje najnovejša svetovna priporočila in smernice s poudarkom na presejalnem testiranju in preventivi, ki sta ključna v boju proti PAB. 

Ker videoposnetek pove več kot tisoč besed, vam predstavljamo tudi video predavanje dr. Matjaža Špana, v katerem razpravlja o tej izjavi in uspešnem ocenjevanju stanja arterij v spodnjih okončinah.

V tem blogu boste izvedeli več o: 

  1. Ameriškem združenju za srce (AHA), 
  2. razlogih za objavo najnovejše znanstvene izjave AHA o PAB, 
  3. ključnih priporočilih in ugotovitvah izjave,
  4. pomembnosti presejalnih testiranj za PAB v osnovnem zdravstvu: videoposnetek dr. Matjaža Špana. 

O Ameriškem združenju za srce 

Ameriško združenje za srce, ki je bilo ustanovljeno leta 1924, izobražuje širšo javnost o zdravem načinu življenja, podpira kardiovaskularne medicinske raziskave, spodbuja kardiološko oskrbo ter s smernicami o kardiovaskularnih boleznih in njihovem preprečevanju skuša vplivati na deležnike v zdravstvu in drugod.

Leta 2021 mineva pet let od objave smernic AHA/ACC o obravnavi bolnikov s periferno arterijsko okluzivno boleznijo (2016 AHA/ACC Guideline on the Management of Patients With Lower Extremity Peripheral Artery Disease). Junija letos pa je Ameriško združenje za srce objavilo znanstveno izjavo, ki se osredotoča na PAB. Pripravila jo je delovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov s področja kardiologije, vaskularne medicine, vaskularne kirurgije in splošne interne medicine.

Razlogi za objavo najnovejše znanstvene izjave AHA o PAB        

Cilj izjave je povečati ozaveščenost in začeti boj proti PAB na ravni osnovnega zdravstva. PAB je stanje, ki vpliva na do 230 milijonov odraslih oseb po vsem svetu. Čeprav gre za zaskrbljujoče razširjeno bolezen, ki je denimo povezana z visokim tveganjem za pojav možganske kapi in koronarne bolezni srca ter amputacijami, ji niti bolniki niti zdravniki ne posvečajo dovolj pozornosti. Posledično je PAB premalo raziskana, slabo prepoznana ter preredko diagnosticirana in zdravljena bolezen. To je posledica več dejavnikov:  

  • Merjenje gleženjskega indeksa, ki je najboljši diagnostični test za PAB, ni vedno na voljo v klinikah, zato se testi ne izvajajo dovolj pogosto in pri vseh rizičnih skupinah. 
  • Termin ‘periferna arterijska bolezen’ morda daje vtis, da stanje ni tako usodno ali pomembno, vendar to nikakor ne drži. Izraz ‘periferni’ preprosto pomeni, da ne gre za neposredno bolezen srca.
  • Stanji, kot sta možganska kap in miokardni infarkt, v javnosti in strokovnih krogih prejmeta veliko več pozornosti kot PAB. Čeprav sta omenjeni bolezni mnogo bolj znani, PAB ne bi smeli podcenjevati, saj lahko napoveduje srčne bolezni, zato je ključnega pomena, da jo odkrijemo v zgodnji fazi.
  • Simptomi PAB, kot so bolečina, krči ali težave pri hoji, se lahko spregledajo kot posledica artritisa, degenerativne bolezni hrbtenice ali staranja na splošno. Zaradi tega starejši bolniki pogosto niso napoteni na nadaljnje preiskave, čeprav gre za rizično skupino. 
  • Težavno je tudi dejstvo, da ljudje s tem stanjem pogosto nimajo nobenih simptomov. 

Ključna priporočila in ugotovitve izjave 

Ključno priporočilo izjave je, da je treba pri populacijah z visokim tveganjem za PAB nujno izvajati presejalna testiranja z meritvijo gleženjskega indeksa. Če obstaja sum za kalcifikacijo medialne arterije, je treba izmeriti indeks palec-nadlaket ali sočasno izmeriti gleženjski indeks in indeks palec-nadlaket, denimo pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) ali sladkorno boleznijo. 

Druga ključna ugotovitev je, da so številna tveganja za PAB enaka tveganjem za kardiovaskularne bolezni. Vsekakor je treba izpostaviti naslednja:

  • Kajenje: pri ljudeh, ki so prenehali kaditi, traja 20 let, da se tveganje za koronarno srčno bolezen zmanjša na izhodiščno vrednost; pri osebah s PAB, ki ne kadijo več, pa traja 30 let, da se tveganje vrne na isto raven kot pri nekadilcih. 
  • Sladkorna bolezen: tveganje za PAB je pri bolnikih s sladkorno boleznijo 2- do 3-krat večje kot pri osebah brez te bolezni. 
  • Hipertenzija: obstajala naj bi močna povezava med PAB in povišanim krvnim tlakom. 
  • Sedeči način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti (kar je lahko tudi posledica depresije). 
  • Onesnaženost zraka: življenje v urbanih okoljih od 2- do 3-krat poveča tveganje za PAB; podobno velja za ljudi, ki živijo v bližini cest. 

PAB je pogosto podcenjena bolezen, vendar izjava ugotavlja in opozarja, da je povezana s hudimi zapleti:  

  • Študije kažejo, da se število primerov PAB od leta 1990 vsako leto povečuje skupaj s številom izgubljenih let življenja (YLL), let življenja z invalidnostjo (YLD) in nezmožnosti prilagojenih let življenja (DALY). 
  • V ZDA so zaradi epidemične pojavnosti sladkorne bolezni in debelosti priporočili oceno razširjenosti PAB.
  • PAB je povezana s hudimi zapleti na nogah (v primerjavi z osebami brez PAB). Opozoriti je treba, da se je število amputacij, povezanih s sladkorno boleznijo, začelo povečevati. 
  • PAB in njena resnost sta povezana z demenco in kognitivnimi motnjami. 

Pomen zgodnjega presejalnega testiranja za PAB na ravni osnovnega zdravstva: videoposnetek dr. Matjaža Špana 

Razvoj PAB poteka postopno, vendar progresivno, zato je bolezen težko odkriti brez testiranja. Dr. Matjaž Špan, specialist kardiovaskularne in vaskularne kirurgije, v videoposnetku razpravlja o pomembnosti pravočasne ocene stanja arterij v spodnjih okončinah v povezavi z izjavo AHA:

Sporočilo videoposnetka in izjave je, da obstajajo številne vrzeli pri izvajanju nadzora nad PAB, zlasti na ravni osnovnega zdravstva. 

Več bi morali storiti za ozaveščanje zdravnikov in bolnikov o PAB. Vadbo je treba izpostaviti kot močan dejavnik za preprečevanje PAB in preventivno terapijo. Ko je stanje diagnosticirano, se v primerjavi z medicinskimi terapijami za zdravljenje PAB nadzorovana vadbena terapija in domača vadba uporabljata mnogo preredko. 

Pri populacijah z visokim tveganjem je treba izvajati presejalna testiranja za PAB na ravni osnovnega zdravstva z meritvijo gleženjskega indeksa. Pogosteje je treba izmeriti indeks palec-nadlaket, zlasti pri vrednostih gleženjskega indeksa > 1,4, s poudarkom na bolnikih s sladkorno ali kronično ledvično boleznijo. Z merjenjem indeksa palec-nadlaket bi se prav tako moralo ukvarjati več raziskav.