We're sorry but mesimedical.com page doesn't work properly without JavaScript enabled. Please enable it to continue.
MESI logo
  1. Domov
  2. sl
  3. mesi mtablet ab ...

MESI mTABLET ABI uporabljen v italijanskem magistrskem delu, ki poudarja pomen odkrivanja PAB pri diabetikih v osnovnem zdravstvu


LinkedIn icon Twitter icon Facebook icon

Merjenje gleženjskega indeksa pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 v okviru splošnega zdravstva.

Flavia Fiorini (mentor prof. Mario D’Uva), Univerza Sapienza v Rimu, Italija. 

Leta 2022 je bila naprava MESI mTABLET ABI uporabljena v okviru eksperimentalnega magistrskega dela na Fakulteti za farmacijo in medicino (Oddelek za medicinsko-kirurške vede in biotehnologijo) Univerze Sapienza v Rimu (Sapienza Università di Roma). Podiplomska študentka Flavia Fiorini je pod mentorstvom profesorja Maria D’Uve z diagnostičnim sistemom MESI mTABLET ABI raziskovala izvedljivost in uporabnost merjenja gleženjskega indeksa pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 v okviru osnovnega zdravstva. Sklepna ugotovitev dela je, da bi merjenje gleženjskega indeksa lahko prispevalo k zgodnjem diagnosticiranju PAB, optimizaciji zdravstvenih virov in izboljšanju dostopa do zdravljenja PAB v Italiji. 

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah: 

Ozadje študije

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) je verjetnost za razvoj periferne arterijske bolezni (PAB) 1,5- do 4-krat večja kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Razširjenost in resnost PAB naraščata s starostjo ter z resnostjo in trajanjem SB2. Italijanski standardi za zdravljenje sladkorne bolezni iz leta 2018 (Standard Italiani per la Cura del Diabete Mellito 2018) [2] priporočajo letno merjenje gleženjskega indeksa  pri vseh bolnikih s sladkorno boleznijo ne glede na stopnjo tveganja. Enako je priporočeno v smernicah ESC/EASD 2019.[3]

A merjenje gleženjskega indeksa z ročno Dopplerjevo sondo, ki tradicionalno velja za natančnejšo metodo v primerjavi z drugimi, se v Italiji izvaja le v omejenem obsegu – samo v sekundarnem zdravstvu. Razlog je v tem, da mora biti za izvajanje merjenja z ročno Dopplerjevo sondo medicinsko osebje posebej usposobljeno, kar pomeni, da izvajalcev na tem področju primanjkuje, visoki pa so tudi stroški preiskave. 

Po drugi strani pa avtomatizirano merjenje gleženjskega indeksa traja le nekaj minut, kar omogoča večjo dostopnost in pogostejše izvajanje tovrstnih preiskav. Namen magistrskega dela je bil raziskati izvedljivost in uporabnost (avtomatiziranega) merjenja gleženjskega indeksa pri bolnikih s SB2 v splošni medicini (osnovno zdravstvo). Izvedena je bila eksperimentalna študija. 

Študija se je izvajala od februarja do novembra 2022. Potekala je v različnih splošnih ambulantah in na sedežu primarnih zdravstvenih centrov UCP (Unità di Cure Primarie) v mestu Cisterna v jugozahodni Italiji. Vključeni so bili pacienti sedmih splošnih zdravnikov s populacijo približno 10.250 oseb. V študijo so bili vključeni vsi bolniki z diagnozo SB2 in brez znane diagnoze PAB. Avtomatizirano merjenje gleženjskega indeksa so izvajali z napravo MESI mTABLET ABI – brezžično merilno napravo, ki uporablja oscilometrično metodo pletizmografije. Merjenje krvnega tlaka na okončinah in izračun gleženjskega indeksa sta avtomatizirana, postopek pa traja le 1 minuto

Vpliv PAB

Teoretični del magistrskega dela pojasnjuje številne vplive PAB (in kardiovaskularnih bolezni na splošno) na sladkorne bolnike. V nadaljevanju omenjamo le nekatere. [1]

Kardiovaskularne bolezni so glavni vzrok smrti pri bolnikih s sladkorno boleznijo, saj se ateroskleroza pri njih zaradi različnih vzrokov razvije zgodaj in hitro. Pri odraslih sladkornih bolnikih je verjetnost za nastanek ishemične bolezni srca dvakrat večja kot pri bolnikih brez sladkorne bolezni. 

Sladkorni bolniki s PAB so na splošno mlajši, imajo višji indeks telesne mase (ITM) ter imajo pogosteje nevropatijo in več kardiovaskularnih pridruženih bolezni v primerjavi z osebami brez sladkorne bolezni. Obstruktivna arterijska bolezen pri sladkornih bolnikih napreduje hitro, običajno v distalni in bilateralni obliki. Stene arterij imajo pogosto kalcinirane, obstrukcije pa so pogostejše kot stenoze. 

Pri arterijskih lezijah v spodnjih okončinah sladkornih bolnikov s PAB ta najpogosteje prizadene žile pod kolenom (tibialne in peronealne arterije) ter je simetrična in večsegmentna. Prizadene lahko tudi stranske žile. Arterijske lezije golenskih žil so povezane z visokim tveganjem za večjo amputacijo, če se ne izvede revaskularizacija. 

Približno 27 % sladkornih bolnikov s PAB v naslednjih petih letih doživi napredovanje bolezni, 4 % bolnikov so operirani zaradi večje amputacije, približno 20 % pa doživi kardiovaskularni dogodek (miokardni infarkt, možgansko kap). 

Vloga osnovnega zdravstva

Italijanska združenja diabetologov in endokrinologov so poudarila, da mora osnovno zdravstvo prevzeti dejavnejšo vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Združenje diabetologov (Associazione medici diabetologi, AMD), Italijansko diabetološko združenje (Società italiana di diabetologia, SID) in Italijansko endokrinološko združenje (Società italiana di endocrinologia, SIE) so leta 2012 v skupni izjavi poudarili pomen krepitve vključenosti splošnih zdravnikov in sodelovanja z njimi za zagotavljanje najboljše možne oskrbe sladkornih bolnikov. Pri tem bi bilo ključnega pomena povračilo stroškov za splošne zdravnike, da bi lahko predpisovali inovativne terapije za sladkorno bolezen. [1] [4]

Predlagana sta bila tudi koncepta »diabetološka ekipa« in »mreža integrirane oskrbe«. Ta bi zahtevala dejavnejšo vlogo splošnih zdravnikov pri oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo, tudi v obliki rednega »triažnega pregleda zaradi oslabelosti«, na podlagi katerega bi jih napotili na najustreznejšo oskrbo glede na njihove potrebe. Pri tem bi bil splošni zdravnik prva referenčna točka za sladkorne bolnike, če ti ne bi potrebovali zapletene in intenzivne oskrbe. A tozadevne ukrepe je treba še izvesti. [1] [4]

Rezultati študije

Gleženjski indeks so izmerili pri 153 pacientih. Pri 16 izmed njih (10,46 %) je bila vrednost gleženjskega indeksa značilna za PAB. V teh primerih je bila ugotovljena pomembna povezava z več dejavniki, med drugim s sedečim življenjskim slogom (p=0,001), distrofijo kože (p=0,008), leti sladkorne bolezni (>9 p=0,020), odsotnostjo protitrombocitnega zdravljenja (p=0,025) in retinopatijo (p=0,001).  [1]

Namen študije v magistrskem delu je bil prikazati učinkovitost, uporabnost in koristi merjenja gleženjskega indeksa kot orodja za zgodnje diagnosticiranje PAB pri asimptomatskih bolnikih s sladkorno boleznijo v osnovnem (splošnem) zdravstvu.  

Gleženjski indeks je diagnostični pristop prve izbire za odkrivanje in diagnosticiranje PAB. Postopek je preprost in neinvaziven ter ima visoko specifičnost in občutljivost. Je tudi stroškovno učinkovit in zlahka ponovljiv, če se izvaja z avtomatskimi oscilometričnimi napravami.  

Zato bi bilo priporočljivo uvesti merjenje gleženjskega indeksa kot standardno klinično prakso v diagnostično-terapevtske poti oskrbe (percorsi diagnostico terapeutici assistenziali, PDTA) za sladkorno bolezen v vseh lokalnih zdravstvenih organih. Prav tako bi bilo priporočljivo, da bi splošni zdravniki svoje bolnike vsako leto napotili na presejalno merjenje gleženjskega indeksa. To bi imelo več pomembnih namenov: 

  • zgodnje odkrivanje PAB in preprečevanje zapletov, 
  • naknadno napotitev na preiskavo z Dopplerjevo sondo le za bolnike z vrednostmi gleženjskega indeksa, ki kažejo na PAB. S tem bi povečali dostopnost preiskave z Dopplerjevo sondo, zmanjšali stroške in optimizirali zdravstvene vire v Italiji.