- 

Zdravljenje periferne arterijske bolezni (PAB) je zlasti v zgodnji fazi lahko preprosto, le nekoliko neprijetno, pri bolnikih s pridruženimi boleznimi pa postane bolj zapleteno. Pri resnejših primerih, ko je delovanje okončin že ogroženo, je pristop bistveno drugačen, postopki zdravljenja pa radikalnejši. Vendar pa tudi bolnikom s povišanim tveganjem koristi celovit program obvladovanja bolezni.

optimalna-zdravstvena-obravnava-periferne-arterijske-bolezni

V tem blogu boste izvedeli več o:

  • Manj optimalno zdravljenje bolnikov s PAB
  • Spremenljivi dejavniki tveganja za PAB
  • Konzervativna obravnava PAB
  • Vloga statinov pri obvladovanju PAB
  • Splošna priporočila

Ali je zdravljenje bolnikov s PAB manj obsežno in učinkovito?

Razširjenost PAB se povečuje, in sicer se je z 202 milijonov leta 2010 povečala na skoraj 237 milijonov odraslih v letu 2015, ta trend pa naj bi se predvidoma nadaljeval tudi v bližnji prihodnosti. Če PAB ne diagnosticiramo in zdravimo pravočasno, lahko napreduje v kritično ishemijo okončin – zadnjo in najhujšo stopnjo bolezni, ki je povezana z zelo velikim tveganjem za smrtnost in amputacijo.

Kljub temu so presejalna testiranja za PAB tudi v razvitih zdravstvenih sistemih redka, bolniki s povišanim tveganjem, za katere bi bilo testiranje najbolj koristno, pa so pogosto spregledani. Celovita raziskava, opravljena v Združenem kraljestvu, je pokazala, da približno 40 % bolnikom z razjedami na spodnjih okončinah niso izmerili gleženjskega indeksa oziroma ni jasno, ali je ta bil izmerjen.

Vzroki za obupen rezultat so številni, od pomanjkljivega znanja o razširjenosti PAB do uporabe večinoma nenatančnih in nezanesljivih diagnostičnih metod. To bi lahko izboljšali na različne načine, denimo z daljšim pregledom bolnika, ki pride na posvet, ali uporabo sodobnih diagnostičnih naprav za merjenje gleženjskega indeksa. Enako velja tudi za obvladovanje dejavnikov tveganja, čeprav so za to odgovorni bolniki, zdravniki pa jim lahko pri tem svetujejo ter jih podpirajo.

Kateri so spremenljivi dejavniki tveganja za PAB?

Tako kot mnoge druge kardiovaskularne bolezni (KVB), zlasti aterosklerotične, ima tudi PAB več dobro opredeljenih dejavnikov tveganja. Najpomembnejši spremenljivi dejavnik tveganja je kajenje tobaka, čeprav nekateri menijo, da bi to lahko bila tudi sladkorna bolezen. Pri tem je sicer treba upoštevati dejstvo, da je z nezdravim življenjskim slogom povezan samo pojav sladkorne bolezni tipa 2, medtem ko je vzrok za sladkorno bolezen tipa 1 močno povezan z genetskimi dejavniki, na katere posameznik nima vpliva.

Za kajenje po drugi strani to ne drži in številni bolniki se kljub ogromni količini dokazov o njegovi škodljivosti ne odločijo za prenehanje. Z vidika zdravja srca in ožilja se ocenjuje, da je 10 % vseh smrti zaradi kardiovaskularnih bolezni letno po vsem svetu (približno 1,7 milijona smrti) posledica kajenja. Pasivno kajenje vsako leto povzroči dodatnih 360.000 smrti zaradi kardiovaskularnih bolezni. Kadilci, zlasti ženske, so bolj izpostavljeni tveganju za pojav PAB in se soočajo s slabšimi izidi kot nekadilci.

Na srečo prenehanje kajenja izniči ali vsaj ublaži nekatere škodljive učinke, kot so poapnele arterije. Med koristne posledice spadajo še zmanjšanje splošnega tveganja za pojav PAB, izboljšanje simptomov klavdikacije ter zmanjšanje tveganja za amputacijo, odpoved presadka, restenozo po endovaskularni revaskularizaciji, miokardni infarkt (MI) in smrtnost.

Drugi pomembni spremenljivi dejavniki tveganja za PAB so hipertenzija, hiperlipidemija in debelost. Zdravljenje in obvladovanje PAB sta težja pri bolnikih, ki spadajo v več rizičnih skupin.

Kaj je konzervativno zdravljenje in obravnava PAB?

Vsi režimi zdravljenja PAB morajo imeti konzervativno komponento, ki vključuje skrbno obvladovanje hiperglikemije, prenehanje kajenja, obvladovanje hipertenzije in hiperlipidemije ter spremembe življenjskega sloga, kot so ohranjanje zdrave telesne teže, uravnotežena prehrana in ustrezna telesna aktivnost. Zdravila, kot so zaviralci receptorjev beta, zaviralci ACE, antitrombotiki, statini in cilostazol so zato del konzervativnega zdravljenja.

Kakšna je vloga zdravil pri obvladovanju PAB?

Glavna vloga različnih zdravil, ki so koristna za bolnike s PAB, je zmanjšanje verjetnosti za pojav dodatnih kardiovaskularnih težav in situacij, ki so posledica diagnoze PAB. Posamezniki z že obstoječo koronarno boleznijo bi se morali zdraviti s kombinacijo zaviralcev receptorjev beta, antitrombotikov in zaviralcev angiotenzin pretvarjajočega encima (ACE). Že jemanje samo teh zdravil dokazano zmanjšuje pojav kardiovaskularnih dogodkov pri bolnikih s PAB. Tudi obvladovanje hiperlipidemije s statini ima podobne koristne učinke.

Rezultati raziskave o zaščiti srca, ki je bila izvedena v Združenem kraljestvu in je zajemala bolnike, ki so v obdobju 5 let vsak dan prejemali 40 mg simvastatina, so posebej pomenljivi: 12-odstotno zmanjšanje skupne smrtnosti, 17-odstotno zmanjšanje smrtnosti zaradi žilnih bolezni, 27-odstotno zmanjšanje kapi, 24-odstotno zmanjšanje dogodkov, povezanih s koronarno boleznijo, in 16-odstotno zmanjšanje (nekoronarnih) postopkov revaskularizacije.

Celo bolniki z več dejavniki tveganja za PAB, vendar brez potrjene diagnoze, bi se morali zdraviti s statini. Nazadnje je treba pri bolnikih s simptomatskim potekom PAB, torej z intermitentno klavdikacijo, razmisliti o zdravljenju s cilostazolom, ki omogoča daljšo hojo brez bolečin.

Optimalna zdravstvena obravnava PAB je celovit program, ki vključuje spremembe življenjskega sloga ter farmakološko podprto obvladovanje hipertenzije, hiperlipidemije in intermitentne klavdikacije.


Bolnikom v 1 minuti omogočite celovit vpogled v stanje arterij z naprednimi diagnostičnimi napravami za meritev gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket.