We're sorry but mesimedical.com page doesn't work properly without JavaScript enabled. Please enable it to continue.
MESI logo
  1. Domov
  2. sl
  3. periferna arter ...

Periferna arterijska bolezen: Priročnik za splošne zdravnike


LinkedIn icon Twitter icon Facebook icon

Periferna arterijska bolezen (PAB) je nevarno stanje, ki prizadeva milijone ljudi po vsem svetu, a zanj večinoma ne vedo. Članek smo zasnovali kot kratek priročnik za splošne zdravnike in druge zdravstvene delavce. V njem najdete globalno in nekaj lokalne statistike o razširjenosti PAB, pa tudi podatke o rizičnih skupinah, vplivu kajenja in učinku kombinacije dejavnikov tveganja. Priročnik vsebuje tudi osnovne informacije o gleženjskem indeksu (ABI), pomembnem orodju pri diagnosticiranju PAB: referenčno lestvico, zapise pulznega vala, pa tudi primere, ko se namesto gleženjskega indeksa uporablja indeks palec-nadlaket. Članek lahko prenesete tudi kot priročno brošuro.

V članku bomo podrobneje predstavili naslednja področja:

Kaj je PAB in kako pogosta je?  

Periferna arterijska bolezen (PAB) je ateroskleroza (nabiranje plakov) v arterijah, ki oskrbujejo noge.  [1] Gre za e pogosto stanje, ki je premalokrat diagnosticirano in mnogokrat povzroči hude posledice. Te vključujejo smrt, možgansko kap, koronarno srčno bolezen, amputacije, demenco in kognitivno okvaro.

Oglejmo si nekaj globalne in lokalne statistike o razširjenosti PAB. Za navedenim stanjem trpi:

  • več kot 230 milijonov odraslih po vsem svetu, [1]
  • 6 milijonov (9 %) prebivalcev Združenega kraljestva, [2]
  • 4,5 milijona (5,3 %) prebivalstva v Nemčiji, [3]
  • 4–8 milijonov (6–12 %) prebivalstva v Franciji, [4]
  • 3–5 milijonov (5–8 %) prebivalstva v Italiji, [5]
  • v Sloveniji pa letno odkrijemo 2000–3000 novih bolnikov s PAB. [6]

Zakaj presejalno testiranje za PAB?   

Najnovejša znanstvena izjava Ameriškega združenja za srce (AHA) priporoča nujno izvajanje presejalnih testiranj za PAB z meritvijo gleženjskega indeksa pri rizičnih skupinah. Če obstaja sum na kalcifikacijo medialne arterije, denimo pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) ali sladkorno boleznijo, pa je treba izmeriti indeks palec-nadlaket. [1]

Vpliv kajenja

Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za razvoj PAB. Pri kadilcih obstaja 2-krat večje tveganje za PAB, pri nekdanjih kadilcih pa lahko mine do 30 let, da dosežejo raven tveganja za PAB pri nekadilcih. [1]

Učinek kombinacije dejavnikov tveganja

Trajanje hiperholesterolemije in sladkorne bolezni, resnost hipertenzije in kumulativna intenzivnost kajenja kažejo na stopenjske povezave s tveganjem za PAB. [7]

70 % bolnikov s PAB je brez simptomov in nima postavljene diagnoze. Smernice TASC II priporočajo merjenje gleženjskega indeksa pri vseh rizičnih skupinah za PAB. [8]

Meritev gleženjskega indeksa. Preprosto orodje pri diagnosticiranju PAB

Pri merjenju gleženjskega indeksa gre za učinkovito primerjavo krvnega tlaka v nogah in rokah. Preiskava je neinvazivna in neboleča. Z napravo MESI mTABLET ABI je postopek hiter in enostaven, zato se lahko rutinsko izvaja tako v osnovnem zdravstvu kot v specialističnih ambulantah. Meritev gleženjskega indeksa je pomembna iz dveh razlogov:

  • Pripomore k odkrivanju zamašitev arterij v okončinah, torej PAB.
  • Ker je PAB pogosto povezana s komorbidnostmi, imajo diagnosticirani bolniki veliko možnost za zgodnje diagnosticiranje drugih bolezni, kot so:
    • koronarna arterijska bolezen (KAB) ali cerebrovaskularna bolezen (CVB): 32 %[9],
    • ledvična odpoved: 39,7 % [10],
    • sladkorna bolezen: 49,7 % [11],
    • presnovni sindrom: 58 % [12]/63 % (45+) [13],
    • hipertenzija: 35–55 % [14],
    • hiperholesterolemija: 60 %. [15].

Zapis oblike pulznega vala in referenčna skala za gleženjski indeks

Oglejmo si normalne in nenormalne rezultate snemanja oblike pulznega vala na MESI mTABLET ABI – digitalni, avtomatizirani napravi za merjenje gleženjskega indeksa.

Normalen rezultat

Grafikon nihanja ima jasno obliko limone. To pomeni, da so arterije elastične in da so se odzvale na kratkotrajen stisk manšete. Oblike pulznega vala imajo naslednje značilnosti (prim. sliko):

  1. Hiter dvig naraščajoče krivulje med sistolo
  2. Zelo oster vrh
  3. Postopen padec krivulje
  4. Prisotnost dikrotičnega zobca

Nenormalen rezultat

Sploščena oblika pulznega vala oz. odsotnost značilne oblike limone je pokazatelj hude oblike PAB. Zaradi odsotnosti utripanja, ki je posledica okluzij v arteriji, gleženjskega indeksa ni mogoče izračunati. Namesto vrednosti gleženjskega indeksa se prikaže rezultat »PAB«. Na sliki je prikazana sploščena oblika pulznega vala.

Referenčna skala za gleženjski indeks

Smernice ESC navajajo naslednja priporočila v zvezi z merjenjem gleženjskega indeksa [16]:

  • Meritev gleženjskega indeksa velja za začetni neinvazivni presejalni test za diagnosticiranje PAOB (periferne arterijske okluzivne bolezni).
  • V primeru nestisljivih gleženjskih arterij ali vrednosti gleženjskega indeksa > 1,40 so primernejše alternativne metode, kot so meritev indeksa palec-nadlaket, analiza pulznih valov z doplerjem ali snemanje pulznega volumna.

Indeks palec-nadlaket

Pri indeksu palec-nadlaket gre za primerjavo krvnega tlaka v rokah in prstih na nogah. Pri diagnosticiranju PAB se uporablja:

  • kadar rezultata meritve gleženjskega indeksa ni mogoče interpretirati ali ni ustrezen,
  • v primeru nestisljivih arterij na nogah (sladkorna bolezen; kalcifikacija, povezana z insuficienco),
  • pri bolnikih s hudo bolečino v spodnjih okončinah,
  • pri končni ledvični odpovedi,
  • pri bolnikih na dializi,
  • pri zelo visoki starosti,
  • pri bolnikih z obsežnimi ranami
  • in/ali pri bolnikih z limfedemom.