Meni
Pogosto diagnosticirana stanja z EKG-jem
Pred vami je priročnik o najpogostejših boleznih, ki jih lahko diagnosticiramo s pomočjo EKG. Vključuje vrsto kardioloških obolenj, njihove vzroke in simptome ter ponazoritve, kako jih lahko zaznamo na EKG-ju. Prav tako pojasnjuje zaznavanje srčnega spodbujevalnika.
Upoštevajte, da so navedena stanja predstavljena v poenostavljeni obliki s ponazorili izobraževalne narave. Diagnozo lahko postavi samo kardiolog.
V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:
2. Perikarditis in miokarditis
5. Hipertrofija levega in desnega prekata
Akutni koronarni sindrom
To je skupina bolezni, za katere je značilen zmanjšan pretok krvi v srce. Mednje spadata miokardni infarkt (STEMI in NSTEMI) in nestabilna angina pektoris.
Miokardni infarkt
Miokardni infarkt (MI) ali pogovorno srčni infarkt je posledica zmanjšanega ali popolnoma ustavljenega pretoka krvi v del miokardija (tj. srčne mišice, odgovorne za krčenjesrca). Če je koronarna arterija blokirana,miokardij ne prejema kisika. To lahko povzroči odmrtje in nekrozo celic miokardija. [3] [4]
Miokardni infarkt je lahko ‘tih’ in ostane neopažen, v najslabšem primeru pa lahko povzroči poslabšanje hemodinamike (neobičajen srčni utrip in krvni tlak) in nenadno smrt. Bolniki lahko občutijo nelagodje v prsnem košu ali pritisk, ki se širi proti roki, čeljusti, rami ali vratu.
Pri MI so na EKG-ju vidne dinamične spremembe. Tudi če prvotni EKG ni namenjen diagnosticiranju, lahkoredno spremljanje z EKG (tj. v določenem časovnem obdobju) privede do diagnoze.
Poznamo dve vrsti miokardnega infarkta – STEMI in NSTEMI. Pri tipu STEMI je na EKG viden dvig ST-veznice, pri tipu NSTEMI pa z EKG-jem morda ne bomo zaznali sprememb. Oba tipa lahko povzročita odmrtje tkiva srčne mišice.
Miokardni infarkt tipa STEMI
Akutni koronarni sindrom z dvigom ST-veznice (STEMI) se pojavi zaradi popolne in dolgotrajnejše blokade ene ali več koronarnih arterij. To povzroči transmuralno ishemijo miokardija (pomanjkanje oskrbe s krvjo, ki prizadene celotno debelino miokardija). Posledica je poškodba ali nekroza miokardija. [5]
Akutni koronarni sindrom z dvigom ST-veznice (STEMI) se pojavi zaradi popolne in dolgotrajnejše blokade ene ali več koronarnih arterij. To povzroči transmuralno ishemijo miokardija (pomanjkanje oskrbe s krvjo, ki prizadene celotno debelino miokardija). Posledica je poškodba ali nekroza miokardija.
Med dejavnike tveganja za tip STEMI spadajo:
- sladkorna bolezen,
- kajenje,
- dislipidemija,
- koronarna arterijska bolezen (KAB) in
- družinska anamneza KAB.
Tipični znak je bolečina ali nelagodje v prsnem košu, zlasti pri akutnem tipu STEMI. Simptomi so v primerjavi s tipom NSTEMI in nestabilno angino pektoris resnejši, ker ishemija prizadene večji del miokardija.
Na EKG je za tip STEMI značilno zvišanje ST-veznice. Po okluziji koronarne arterije lahko sledita ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija.
Za ogled konkretnega primera miokardnega infarkta tipa STEMI kliknite tukaj.
Miokardni infarkt tipa NSTEMI
Tip NSTEMI je posledica:
- hudega zoženja koronarne arterije,
- začasne okluzije ali
- mikroembolizacije ateroma (maščobne snovi v arterijah) in/ali
- trombusa (krvnega strdka). [5]
Bolnik je lahko klinično nestabilen (npr. šok, nizek krvni tlak, popuščanje levega prekata). Najpogostejši znak je bolečina v prsnem košu, vendar je manj izrazita kot pri tipu STEMI, ker je okluzija arterije delna.
Pri tipu NSTEMI ni zvišanja ST-veznice, vendar se tako kot pri tipu STEMI povišajo srčni biološki označevalci (troponini). EKG lahko pokaže ishemične spremembe, npr. spremembe vala T, depresijo ST-veznice ali prehodni dvig ST-veznice; pokaže lahko tudi nespecifične spremembe ali je normalen.
Za ogled konkretnega primera miokardnega infarkta tipa NSTEMI kliknite tukaj.
Nestabilna angina pektoris
Za nestabilno angino pektoris je značilno nelagodje ali bolečina v prsnem košu, ki jo povzroči nezadosten pretok krvi in kisika v srce. Povzroči lahko miokardni infarkt. [6]
To stanje je posledica ateroskleroze koronarnih arterij – kopičenja oblog v koronarnih arterijah, kar povzroči nastanek trombusa, ki delno blokira pretok krvi. Redkeje je povzročitelj angiospazem koronarne arterije.
Med dejavnike tveganja spadajo:
- sladkorna bolezen,
- hipertenzija,
- družinska anamneza,
- debelost,
- kronična ledvična bolezen,
- anemija,
- avtoimunske motnje,
- kajenje (trenutni ali nekdanji kadilci) in
- zloraba substanc (kokain, amfetamini).
Za razliko od MI je pri nestabilni angini pektoris raven troponina običajna.
Simptomi so enaki kot pri koronarni aterosklerozi. Najpogostejša simptoma sta zasoplost in bolečina v prsnem košu, vendar sta zaradi delne okluzije koronarne arterije šibkejša kot pri tipu STEMI. Bolečina ali nelagodje se lahko širita v roko ali čeljust. Pojavijo se lahko tudi bruhanje, slabost, omotica, čezmerno znojenje in palpitacije. Bolečina se lahko poslabša v primeru telesnega napora, omili pa se lahko s počitkom.
Pri nestabilni angini pektoris lahko EKG pokaže sploščene valove T, perakutne valove T, obrnjene valove T in depresijo ST-veznice. Zvišanje ST-veznice kaže na tipSTEMI. To stanje se odinfarkta razlikuje v sinusnem ritmu.
Perikarditis in miokarditis
V obeh primerih gre za vnetje v različnih delih srca. Težko ju je razlikovati, ker sta pogosto prisotna sočasno.
Perikarditis
To je vnetje perikardija (mrene, v kateri so srce in koreni večjih žil). Perikarditis je najpogosteje posledica (virusne) okužbe, zato lahko prizadene osebe vseh starosti.
Lahko ima tudi številne sistemske in lokalne vzroke:
- preboleli infarkt,
- akutni miokardni infarkt,
- revmatoidni artritis,
- lupus,
- tuberkuloza,
- opravljen poseg na srcu (hemoragični perikarditis) itd.
Najpogostejši simptom je bolečina v prsnem košu, ki jo je težko ločiti od akutnega MI. Bolečina je lahko močna, spremljajo pa jo lahko hladen znoj, tesnoba in/ali tahikardija.
Miokarditis
Gre za vnetje miokardija in intersticija (vezivni prostor med celicami v tkivu miokardija).
Povzročijo ga lahko:
- virusna ali bakterijska okužba,
- avtoimunske reakcije,
- glive,
- paraziti,
- borelioza in
- HIV/AIDS.
Pri bolnikih se pojavijo neobičajen srčni utrip, šibka bolečina v prsnem košu in progresivno srčno popuščanje.
Na EKG so za akutni perikarditis in miokarditis značilne nespecifične spremembe segmenta ST. Pojavijo se lahko tudi nepravilnosti v ventrikularnem in supraventrikularnem ritmu ter valu T.
Atrijska fibrilacija
Atrijska fibrilacija je najpogostejša patološka tahiaritmija (neobičajen srčni ritem s srčno frekvenco nad 100 utripov v minuti). Stanje se nenadoma pojavi v srčnih preddvorih.
Pogosta znaka atrijske fibrilacije na EKG sta neredna ventrikularna frekvenca in odsotnost valov P.
Najpogostejši simptomi (ali kombinacija teh) so utrujenost, nelagodje v grlu in prsnem košu, palpitacije, dispneja in zmanjšana zmožnost vadbe. Približno četrtinabolnikov nima nobenih simptomov; vtem primeru se stanje odkrije spreiskavo EKG.
Tveganje za to stanje se povečuje s starostjo. Pojavi se pri manj kot 1 % ljudi med 60. in 65. letom starosti, pri osebah, starejših od 80 let, pa se pojavi v 8–10 %.
Tveganje se poveča tudi zaradi:
- hipertenzije,
- motenj dihanja, povezanih s spanjem,
- bolezni srčnih zaklopk in
- kongestivnega srčnega popuščanja.
Pogosta znaka atrijske fibrilacije na EKG sta neredna ventrikularna frekvenca in odsotnost valov P.
Brugadov sindrom
Brugadov sindrom (BrS) je redka dedna vrsta aritmije. Brez prepoznavnih strukturnih nepravilnosti lahko povzroči smrtno nevarno ventrikularno fibrilacijo in nenadno srčno smrt. [8]
Običajno prizadene bolnike srednjih let (45 let ob postavitvi diagnoze), pri čemer se 8-krat pogosteje pojavi pri moških.
Dejavniki tveganja za Brugadov sindrom so:
- družinska anamneza te bolezni,
- rasa (najpogosteje se pojavlja pri Azijcih),
- povišana telesna temperatura (ne povzroča bolezni, lahko pa obremeni srce in zato deluje kot sprožilec) in
- uporaba nekaterih zdravil na recept ali kokaina.
Številni bolniki nimajo simptomov. Prvasimptoma sta pogosto sinkopa (omedlevica zaradi nenormalnega pretoka krvi v možgane) ali (preprečena) nenadna srčna smrt . Pogosto se pojavitaponoči ali med počitkom.
EKG pokaže specifičen, vendar nestalen vzorec, opredeljen kot dvigsegmenta ST za ≥ 0,2 mV v prekordialnih odvodih(V1–V3). EKG je lahko tudi ‘tih’(nespecifičen), za potrditev stanja pa seuporabijo zaviralci natrijevih kanalčkov.
Hipertrofija levega in desnega prekata
Pri hipertrofiji se srčna mišica zaradi različnih vzrokov odebeli . Hipertrofijo levega in desnega prekata lahko ločimo z zapisom EKG. [9] [10]
Hipertrofija levega prekata
Hipertrofija levega prekata (LVH) je posledica povečane obremenitve levega prekata, npr. zaradi stenoze aortne zaklopke ali hipertenzije.
LVH je lahko brez simptomov prisotna več let. Ko se stanje poslabša, se lahko pojavijo utrujenost, zasoplost, srčne palpitacije, bolečine v prsnem košu (zlasti med vadbo), omotica ali omedlevica.
Zaradi zadebelitve stene levega prekata se kompleksi QRS povečajo, zlasti v odvodih V1–V6. V odvodu V1 je globok val S, v odvodu V4 pa visok val R. V odvodih V5–V6 pogosto opazimo rahlo depresijo ST-veznice (poseben vzorec).
Hipertrofija desnega prekata
Hipertrofija desnega prekata (RVH) je posledica povečane obremenitve desnega prekata, npr. zaradi pljučne embolizacije ali emfizema.
RVH se pojavi zaradi prirojene srčne bolezni ali bolezni pljuč. Bolezen je lahko prisotna brez simptomov, lahko pa se pojavijo zaradi pridruženih težav s srcem ali pljuči.
EKG pokaže negativni kompleks QRS v odvodu I (in s tem desno srčno os) in pozitivni kompleks QRS v odvodu V1.
Ventrikularna tahikardija
Ventrikularna tahikardija (VT) je potencialno smrtno nevarna motnja ritma (aritmija) v srčnih prekatih. [11]
Klinične manifestacije in posledice VT so različne:
- ventrikularna fibrilacija,
- sinkopa,
- električni vihar,
- kardiogeni šok,
- srčni zastoj in
- nenadna srčna smrt.
VT se pogosto pojavi zaradi:
- strukturnih bolezni srca (stanja, ki prizadenejo srčne mišice, komore, stene ali zaklopke),
- kanalopatij (npr. Brugadov sindrom),
- ishemije,
- elektrolitskih motenj in
- okoli starega brazgotinastega tkiva v srcu, npr. po miokardnem infarktu.
VT je zaporedje treh ali več ventrikularnih utripov. Frekvenca je višja od 100 utripov v minuti, večinoma med 110 in 250 utripov v minuti. Glavna strategija zdravljenja VT so vsadni kardioverter-defibrilatorji (ICD). Pripomorejo k nižjemu številu smrtnih primerov, ne preprečujejo pa ponovitev VT.
Stanja, opisana v nadaljevanju, so povezana z motnjami prevodnosti. Morda so manj znana, vendar so prav tako pogosta kot predhodno navedena in imajo značilne EKG-vzorce.
Motnje prevodnosti
Motnje prevodnosti ali srčne blokade so težave s prevodnim sistemom srca, ki nadzoruje srčno frekvenco in ritem.
Atrioventrikularni bloki
Moteno je prevajanje med prekati in preddvori. [12]
Odvisno od stopnje resnosti se lahko pojavijo naslednji simptomi :
- bolečina v prsnem košu,
- utrujenost,
- dispneja,
- (pre)sinkopa,
- nenaden srčni zastoj.
Atrioventrikularni bloki povzročijo povišan interval PQ ali valove P (tj. atrijsko aktivnost), ki jim (takoj)ne sledijo kompleksi QRS (tj.ventrikularna aktivnost). To je jasno razvidno iz posnetkaEKG.
Poznamo tri stopnje atrioventrikularnega bloka, ki se razlikujejo glede na stopnjo resnosti.
AV-BLOK I. STOPNJE
Ta stopnja je relativno neškodljiva, ker je kompleks QRS pozen, vendar ni odsoten. Nekateri ljudje se s tem stanjem rodijo in lahko imajo normalno življenje, če se stanje ne poslabša. Drugi vzroki so:
- miokardni infarkt spodnje stene,
- miokarditis,
- povečan tonus vagusa (npr. pri športnikih),
- hiperkaliemija,
- opravljen poseg na srcu in jemanje zdravil (npr. zaviralci adrenergičnih receptorjev beta) ter
- visoka starost zaradi degeneracije prevodnega sistema.
Za AV-blok I. stopnje je značilen podaljšan interval PQ (> 0,20 s), ki mu sledi kompleks QRS.
AV-BLOK II. STOPNJE TIPA MOBITZ II
Srčni utripi so neredni. Hemodinamska nestabilnost ali bradikardija se lahko pojavi kadar koli, kar lahko povzroči sinkopo ali celo nenadno srčno smrt. Potreben je srčni spodbujevalnik.
Nekateri od vzrokov so:
- miokardni infarkt sprednje stene, ki povzroči septalni infarkt in nekrozo;
- idiopatična fibroza prevodnega sistema;
- vnetja (npr. lymska borelioza, miokarditis);
- avtoimunske bolezni (npr. lupus, skleroza);
- elektrolitsko neravnovesje (npr. hiperkaliemija);
- opravljen poseg na srcu (npr. popravilo mitralne zaklopke);
- zdravila (npr. nehidropiridinski zaviralci kalcijevih kanalčkov, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta).
Pri AV-bloku tipa Mobitz II ni podaljšanega intervala PQ. Obstaja tveganje za poslabšanje, tudi za popoln srčni blok.
AV-BLOK III. STOPNJE
Blokada je popolna – ni atrioventrikularnega prevajanja. Oskrba možganov s krvjo je lahko nezadostna, kar povzroči izgubo zavesti.
Odsotnost ventrikularnega ritma povzroči asistolijo in smrt. Vzroki so pogosto enaki kot pri AV-bloku II. stopnje, vključno z degeneracijo prevodnega sistema zaradi visoke starosti.
Potreben je trajni srčni spodbujevalnik.
Na EKG ni povezave med valovi P in kompleksi QRS.
Levo- in desnokračni blok
LEVOKRAČNI BLOK (LBBB)
Pri levokračnem bloku (LBBB) je prevajanje v levem kraku počasno. [13] [14]
Nekateri dejavniki so:
- hipertenzija,
- miokarditis,
- ventrikularna hipertrofija,
- ishemična bolezen srca in
- srčno popuščanje.
Glavna vzroka sta ishemija in infarkt; levokračni blok ju lahko tudi posnema ali prikrije. Zdravljenje je zato podobno kot pri akutnem tipu STEMI.
Levokračni blok je asimptomatski, vendar obstaja značilen EKG-vzorec. Prevajanje je počasno, kar povzroča zapoznelo depolarizacijo levega prekata. Zaradi počasnejše depolarizacije levega prekata je v odvodih V1–V3 izrazito negativen kompleks QRS.
DESNOKRAČNI BLOK (RBBB)
Prevajanje v desnem kraku je počasno. Na poti električnih impulzov do desnega prekata se lahko pojavi zakasnitev oz. delna ovira (nepopolni desnokračni blok) ali popolna ovira (popolni desnokračni blok).
Nekateri ljudje se rodijo z nepopolnim desnokračnim blokom, vendar imajo lahko normalno življenje. Povzročijo ga lahko tudi druga stanja, kot so:
- hipertenzija,
- strukturne motnje srca (npr. miokarditis, kardiomiopatija, ishemična bolezen srca),
- Brugadov sindrom ali
- pljučna hipertenzija.
Desnokračni blok je večinoma asimptomatski in ga pogosto odkrijejo po naključju pri rutinski preiskavi EKG. Občasno se lahko pojavi omedlevica (presinkopa), kar je treba raziskati, saj lahko sledijo resne blokade.
Depolarizacija desnega prekata je zapoznela, zato je električna aktivnost v levem prekatu takrat večinoma že končana. Zadnja električna aktivnost je zato vidna na desni strani, z izrazito pozitivnim kompleksom QRS v odvodu V1.
Zaznavanje srčnega spodbujevalnika
Srčni spodbujevalnik vstavimo, kadar je prevodnost električnih impulzov v srcu nevarno motena zaradi neobičajnega srčnega ritma, zaradi katerega srce preskoči utripe ali bije prepočasi. [16]
Ritem srčnega spodbujevalnika lahko zaznamo na posnetku EKG. Prikazan je v obliki navpičnih signalov , ki predstavljajo aktivnost električne stimulacije srčnega spodbujevalnika.
Na voljo je uporabniku prijazna e-knjiga o EKG, ki vključuje številne ilustracije!