- 
Pomembnost-glezenjskega-indeksa-za-ucinkovito-kompresijsko-zdravljenje

Kronična venska bolezen je precej pogosta žilna bolezen, ki je zdravniki in drugi izvajalci zdravstvenih storitev pogosto ne odkrijejo, dokler ne nastopijo zapleti. Pred načrtovanjem drugih, agresivnejših oblik zdravljenja je treba izvesti ustrezno in pravočasno konzervativno obravnavo v obliki kompresijskega zdravljenja.

Kronična venska bolezen (KVB) se pri moških in ženskah pojavlja približno enako pogosto (čeprav so določena stanja pogostejša pri ženskah, druga pa pri moških). Ocenjeno je, da je prisotna pri približno 83,6 % svetovne populacije [1]. Kot nadpomenka obsega KVB pogosta in relativno benigna stanja, kot so teleangiektazija (pajkaste vene), retikularne vene in varikozne vene, pa tudi resnejša stanja, kot je kronična venska insuficienca (KVI), ki se poleg drugih simptomov izraža kot (venska) ulceracija. Ker je v tem članku obravnavana ustrezna (konzervativna) obravnava venskih razjed na nogah, se izraz KVI uporablja v povezavi z ulceracijo.

Pri ulceraciji nožnih ven je večina razjed na nogah posledica KVI, ki je vzrok v 72 % vseh primerov, medtem ko razjede na podlagi arterijske insuficience (ishemične razjede) predstavljajo približno od 10 do 30 % vseh primerov ulceracije nog [2].

Zakaj je pomembno omeniti razjede, ki nastanejo zaradi arterijske insuficience? Ker obstaja pomembna razlika v temeljni patofiziologiji obeh vrst razjed in zahtevanih metodah zdravljenja. Medtem ko je razjede venskega izvora mogoče (na začetku) obravnavati s kompresijsko terapijo, pa arterijske razjede pogosto povzroča periferna arterijska bolezen (PAB), ki je resnejša in močno povezana s splošnim kardiovaskularnim zdravjem [3].

Najboljša stroškovno in časovno učinkovita metoda razlikovanja med obema temelji na merjenju gleženjskega indeksa, ki se lahko izvaja v splošnem zdravstvu (okolju primarne nege).

Venska bolezen: 101

Pri zdravih posameznikih se venski tlak na ravni gležnjev zniža med telesnim naporom zaradi delovanja mečnih mišic in delujočih venskih zaklopk, ki preprečujejo povratni venski tok. Ta mehanizem, ki je bistven za pravilen pretok krvi, je lahko onemogočen zaradi različnih razlogov, vključno z odpovedjo mečnih mišic (paralizo ali poškodbo), odpovedjo venskih zaklopk (zaradi varikoznih ven), poškodbo globokih ven, vensko obstrukcijo itd. Končni rezultat je višji venski tlak, ki privede do kronične venske hipertenzije, ta pa ima številne resne posledice, tj. vensko ulceracijo.

Resnost in napredovanje kronične venske bolezni najbolje opisujejo izrazi, vključeni v standardni sistem klasifikacije CEAP, ki omogoča boljšo, nedvoumno komunikacijo o težavah z venami med zdravstvenimi delavci.

Sistem ocenjevanja CEAP (klinična klasifikacija) [4]:

  • C0 – ni vidnih ali otipljivih znakov venske bolezni.
  • C1 – teleangiektazija ali retikularne vene.
  • C2 – varikozne vene.
  • C3 – edem.
  • C4a – pigmentacija ali ekcem.
  • C4b – lipodermatoskleroza ali bela atrofija (atrophie blanche).
  • C5 – zaceljena venska razjeda.
  • C6 – aktivna venska razjeda.

Zdravljenje venske bolezni je očitno utemeljeno, saj celo manj resne oblike dramatično vplivajo na bolnikovo kakovost življenja. To je še očitneje pri najresnejši obliki KVI (venski ulceraciji), ki ima znaten vpliv na gospodarstvo: letni stroški so v Združenih državah Amerike ocenjeni na več kot 1 milijardo USD, v Združenem kraljestvu pa na 400–600 milijonov GBP [5]. Eden od temeljnih vzrokov za takšne visoke stroške je pozna diagnoza tega stanja, do katere pogosto pride šele, ko se bolezen že razvije do resne oblike in je kompresijska terapija manj učinkovita, zato se daje prednost kirurškemu posegu in zdravilom.

Sistemi obvez in ravni kompresije

Prva obrambna črta pri preprečevanju nožnih razjed in zdravljenju obstoječih razjed je uporaba elastičnih in neelastičnih obvez ter nogavic. Te pripomorejo k izboljšanemu povratnemu venskemu toku (VR), olajšujejo učinkovitejše črpanje krvi nazaj v srce, zmanjšujejo bolečino in edeme ter preprečujejo ponovno pojavljanje razjed. Uporaba obvez ali nogavic je zapleten postopek, ki je odvisen od velikosti, oblike in fizične strukture prizadete noge, vrste uporabljenih obvez/materiala, količine slojev itd. ter temelji na znanju in spretnostih ter tehniki osebe, ki obveze namešča. Preden pa se odloči za uvedbo kompresijske terapije, mora zdravnik razumeti ravni kompresije in njihovo povezavo z naravo razjed na nogah.

Klasifikacija ravni kompresije:

  • blaga (manj kot 20 mmHg),
  • zmerna (od 20 do 40 mmHg),
  • močna (od 40 do 60 mmHg),
  • zelo močna (več kot 60 mmHg).

Raven kompresije je treba izbrati na podlagi resnosti ulceracije ob ohranjanju sprejemljivih ravni mobilnosti znotraj bolnikove stopnje tolerance. Splošno soglasje je, da bi morali zdravniki biti previdni pri predpisovanju kompresijske terapije bolnikom s srčnimi težavami, nevropatijo in blago PAB, medtem ko je treba v primerih resne PAB namesto kompresijski terapiji dati prednost drugim oblikam zdravljenja. To nas pripelje do pomembnosti gleženjskega indeksa.

Pomembnost merjenja gleženjskega indeksa

Gleženjski indeks (ang. ABI ali ABPI) je eno od najpomembnejših orodij za ocenjevanje vrst razjed na nogah in prisotnosti PAB. To še posebej velja v primerih, ko so pri bolnikih prisotne venske in arterijske razjede, zaradi česar ni jasno, v kakšnem obsegu je treba izvajati kompresijsko terapijo in s kakšno ravnjo kompresije. K sreči je merjenje gleženjskega indeksa hiter in neinvaziven postopek, ki ga bolniki dobro prenašajo. Obstajata dve metodi merjenja gleženjskega indeksa, vendar je za hitro in preprosto presejanje bolnikov v splošnem zdravstvu ena očitno boljša od druge.

Standardna metoda vključuje Dopplerjevo sondo in sfigmomanometer. Čeprav je zanesljiva in natančna, kadar jo izvaja usposobljeno osebje, se njena natančnost znatno zmanjša, če jo izvaja neusposobljeno osebje ali oseba, ki merjenja izvaja le občasno (6). Druga velika slabost je čas – izvedba celotnega postopka lahko traja do 30 minut. Rešitev za to je diagnostična naprava MESI ABPI MD®, ki ponuja povsem samodejno merjenje gleženjskega indeksa v bistveno krajšem času, povprečno v 1 minuti, za njegovo upravljanje pa je potrebno le minimalno usposabljanje.

S hitrim vključevanjem naprave MESI ABPI MD® v zdravstvene ustanove in splošno zdravstvo po svetu lahko vedno več zdravnikov zagotovi boljše diagnoze ulceracije nog in posledično sprejema boljše odločitve glede metod zdravljenja, ki njihovim bolnikom zagotovijo srečnejše in produktivnejše življenje.

Opomba: Ta pregled pomembnosti gleženjskega indeksa pri učinkovitem kompresijskem zdravljenju je bil pripravljen na podlagi članka Effective Compression Therapy (Učinkovito kompresijsko zdravljenje), ki je na voljo na spletni strani https://www.wounds-uk.com/resources/details/effective-compression-therapy.

Celovitejše informacije o najboljših praksah pri zdravljenju venskih razjed lahko dobite pri pristojnem zdravstvenem organu v svoji državi.