- 

Spirometrija je dandanes najpogosteje izvajana preiskava pljučne funkcije. Uporaba spirometrije v osnovnem zdravstvu pripomore k diagnosticiranju različnih pljučnih in kardiovaskularnih stanj ter ima ključno vlogo pri njihovem preprečevanju. V zadnjem desetletju je postala del standardnih preiskav v splošnih ambulantah [1] in zelo pomembno je, da se pravilno izvaja.

MESI-mTABLET-SPIRO-home-visits

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

Kaj je spirometrija?

Spirometrija je neinvazivna diagnostična metoda, s katero merimo delovanje pljuč na osnovi hitrosti in volumna zraka, ki ga oseba vdihne ali izdihne. Gre za preiskavo, ki se med drugim uporablja za:

  • spremljanje pljučne funkcije,
  • oceno bolečine v prsih in dispneje,
  • spremljanje terapije pri zdravljenju pljučnih stanj,
  • odkrivanje pljučnih bolezni,
  • oceno okvare ali oslabitve dihalnega sistema,
  • oceno operativnega tveganja,
  • nadzorovanje pljučnih bolezni, povezanih z delom. [1]

Zakaj je spirometrija v osnovnem zdravstvu pomembna?

V splošnem zdravstvu se spirometrija večinoma uporablja za zgodnje diagnosticiranje astme in KOPB. Uporabljamo jo tudi za spremljanje dejavnikov tveganja, kot so kajenje, izpostavljenost prahu in plinu, ter za spremljanje bolnikov, ki se zdravijo zaradi povezanih težav. Prav tako pomaga razlikovati med kardiovaskularnimi stanji in stanji, povezanimi z dihali [1]. Na vse te načine pripomore k zmanjšanju števila bolnikov na sekundarni ravni zdravstva in znižuje stroške zdravstvenega varstva, hkrati pa splošnim zdravnikom zagotavlja hitre rezultate [3, 4].

Ne pomaga le pri diagnosticiranju stanja pljuč, temveč tudi pojasnjuje kompleksno povezanost pomembnih organov (pljuča, srce, možgani) s telesom. To pripomore k prepoznavanju bolezni, povezanih s temi organi, in omogoča pravočasno zdravljenje. Pri vsakem bolniku, ki ima ali pri katerem obstaja sum za bolezen dihal, je zato treba opraviti rutinske preiskave pljučne funkcije. Enako velja za bolnike, ki prejemajo splošne anestetike, so imeli presaditev ali se zdravijo zaradi raka in drugih kroničnih bolezni [2].

Podroben prikaz vloge spirometrije v osnovnem zdravstvu, postopek merjenja in interpretacija so na voljo v tem videopredavanju dr. Ivana Peceva [1]:

Pomen spirometrije pri diagnosticiranju v osnovnem zdravstvu

Obstruktivne pljučne bolezni

V osnovnem zdravstvu se spirometrija pogosto uporablja za diagnosticiranje obstruktivnih pljučnih bolezni, npr. astme, kroničnega bronhitisa ali kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Ta stanja so precej pogosta in spirometrijske meritve v osnovnem zdravstvu so ključne za njihovo odkrivanje. Zgolj na osnovi spirometrije je denimo mogoče razlikovati med obstruktivnimi in drugimi stanji [5]. Zgodnja diagnoza obstruktivnih bolezni na ravni osnovnega zdravstva je lahko zelo pomembna. Kar tretjina bolnikov, ki so bili prvič hospitalizirani zaradi KOPB, ni imela predhodne diagnoze. [6]

Astma je pogosta kronična vnetna bolezen dihal obstruktivne narave. Pri bolnikih se kaže kot zadihanost, sopenje, kašelj in tiščanje v prsih [13]. Izjemno podobne ali skoraj enake simptome lahko opazimo pri bolnikih z akutnim bronhitisom, ki je zelo pogosto stanje [14, 15, 16], nekateri primeri bronhitisa pa lahko napredujejo v kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki ima bistveno slabšo prognozo [17].

Nekateri od teh simptomov, denimo tiščanje v prsih, lahko kažejo tudi na morebitne kardiovaskularne težave, kot je koronarna arterijska bolezen (KAB) ali celo miokardni infarkt (MI). Spirometrija pomaga razlikovati med tovrstnimi in dihalnimi težavami.

Spirometrija je v osnovnem zdravstvu primerna metoda za diagnosticiranje in ocenjevanje resnosti astme, razlikovanje med obstruktivnimi in restriktivnimi pljučnimi boleznimi, prepoznavanje oseb, pri katerih obstaja možnost tveganja za pljučno barotravmo, ter spremljanje naravne anamneze bolezni pri boleznih dihal [18, 19, 20].

Restriktivne in druge pljučne bolezni

Spirometrija se redkeje uporablja tudi za diagnosticiranje restriktivnih pljučnih motenj, ki omejujejo razširitev pljuč in s tem pljučni volumen. Pri mešanih stanjih in stanjih, povezanih s šibkostjo dihalnih mišic, pa so običajno potrebne dodatne preiskave, pogosto celovito merjenje pljučne funkcije v laboratoriju. [3]

Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje pljučnih bolezni ima naslednje prednosti: [7]

  • zgodnje ukrepanje za zmanjšanje dejavnikov tveganja (kardiovaskularne bolezni, kajenje, poklicna in okoljska tveganja),
    boljše obvladovanje bolezni,
  • optimalno zdravljenje,
  • zmanjšanje akutnih sprejemov,
  • optimizirana uporaba virov,
  • izboljšana pričakovana življenjska doba in kakovost življenja.

Pomen spirometrije pri preventivi v osnovnem zdravstvu

Kljub mnogim kampanjam ozaveščanja in številnim natančno opredeljenim raziskavam o zdravstvenih tveganjih zaradi uživanja tobaka je po vsem svetu število aktivnih kadilcev še vedno veliko (po ocenah 1,1 milijarda) [8]. Njihovo število na srečo upada, vendar zelo počasi, zato so mnogi kadilci izpostavljeni bistveno večjemu tveganju za pljučnega raka in druge vrste rakov, kardiovaskularne bolezni (KVB) in splošno zmanjšano pljučno funkcijo [8, 9, 10, 11].

Dokazi kažejo, da je s spirometrijo mogoče uspešno motivirati bolnike v zgodnjih fazah KOPB, da opustijo kajenje; 13,6 % bolnikov, ki so prejeli razlago izvidov spirometrije, je prenehalo kaditi, medtem ko je med tistimi, ki teh podatkov niso prejeli, kajenje opustilo 6,4 % oseb. [12]

Kako se spirometrija pravilno izvaja?

Od preloma 20. stoletja sfigmomanometer velja za ključno opremo za diagnosticiranje in obvladovanje hipertenzije. Enako velja za merjenje glukoze v krvi, ki se je nekoliko kasneje uveljavilo kot metoda za diagnosticiranje in obvladovanje sladkorne bolezni. V nasprotju s tem pa se kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in astma pogosto diagnosticirata in zdravita izključno na podlagi anamneze in fizičnih ugotovitev [21]. To lahko privede do napačne diagnoze, prepogostega oz. preredkega diagnosticiranja in neustreznega zdravljenja [22, 23].

Pomembni dokumenti, kot so smernice Kanadskega torakalnega društva (CTS) o KOPB [24] in astmi [25] ter evropske smernice za diagnostično spirometrijo [26], jasno navajajo, da bi morala biti spirometrija del standardne oskrbe.

V nedavni študiji [27] so splošni zdravniki in pulmologi ocenili, da so rutinske spirometrijske preiskave v osnovnem zdravstvu zelo klinično koristne – pri 88 % testov. Poleg tega so pri več kot 80 % preiskav ocenili dobro kakovost izvedbe. Zdravniki in specialisti pulmologi so se sicer le redko strinjali z diagnozo, vendar to ne zmanjšuje pomena odkrivanja pljučnih bolezni na ravni osnovnega zdravstva.

Izobraževanje pozitivno vpliva na kakovost izvajanja spirometrije v osnovnem zdravstvu [28, 29]. Tukaj je podroben opis vseh osnovnih vrednosti v spirometriji in tehnologije za natančno izvajanje spirometrije na osnovni in napredni ravni.



Ivan Pecev, dr. med.

Specialist družinske medicine

Doktor Pecev je kot specialist družinske medicine zaposlen v ambulanti Arcus Medici v Žireh, kjer se osredotočajo na sodobno in strokovno obravnavo bolnikov. V ta namen so razvili edinstven model preventive. Je tudi soavtor priročnika z naslovom “Physical activity for better health and well-being” (Telesna dejavnost za boljše zdravje in dobro počutje).