Škodljivi učinki periferne arterijske bolezni (PAB) se razlikujejo glede na stopnjo napredovanja bolezni in dodatne dejavnike tveganja, kot sta sladkorna bolezen in kajenje. Bolezen ne prizadene vseh bolnikov na enak način, zanjo pa so dovzetnejši starejši. Starost je nespremenljiv dejavnik tveganja za PAB, saj se starostniki dokazano težje spopadajo s simptomi in imajo več težav pri spremembi svojega življenjskega sloga, ki sodi v okvir zdravljenja. Obstajajo celo dokazi o neposredni povezavi med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja (angl. Health-Related Quality of Life – HRQoL) pri starejših.

V tem blogu boste izvedeli več o:
- Učinki nizkega gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket
- Z zdravjem povezana kakovost življenja
- Povezava med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja
Kakšni so učinki nizkega gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket?
Med številnimi metodami za diagnosticiranje PAB se je v klinični praksi kot vodilna diagnostična metoda najbolj uveljavilo merjenje gleženjskega indeksa (1, 2, 3, 4, 5, 6). To je stroškovno učinkovito in priročno, edina primerljiva metoda pa je merjenje indeksa palec-nadlaket. Kljub temu se meritev indeksa palec-nadlaket običajno opravi le pri bolnikih, pri katerih vrednost gleženjskega indeksa ni uporabna za diagnozo PAB, tj. pri osebah z nestisljivimi arterijami (7).
Arterije, ki jih prizadene kalcifikacija medije arterij, so najpogostejše pri osebah s sladkorno boleznijo, revmatoidnim artritisom in ledvičnim popuščanjem (8, 9, 10, 11). Bolezen pa le redko prizadene arterije v prstih na nogah, zato so te primerne za merjenje krvnega tlaka, pri čemer se uporabljajo majhne manšete, opremljene s fotopletizmografskimi senzorji (12). Merjenje indeksa palec-nadlaket se od merjenja gleženjskega indeksa razlikuje tudi v nižjih številčnih vrednostih normalnega indeksa palec-nadlaket ter vrednostih indeksa palec-nadlaket, ki kažejo na pojav PAB. Med številčno vrednostjo indeksa ter resnostjo PAB in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami namreč obstaja linearna povezava.
Nizka in celo mejna vrednost gleženjskega indeksa sta povezani z višjo stopnjo tveganja za možgansko kap in srčno popuščanje ter pripomoreta k natančnejši napovedi kardiovaskularnih tveganj, ki presega Framinghamovo oceno tveganja (angl. Framingham risk score – FRS) (13, 14). Neobičajno visoka vrednost gleženjskega indeksa (v splošnem ≥ 1,30 ali 1,40) je prav tako povezana s kardiovaskularnimi težavami, zlasti s tveganjem za miokardni infarkt (MI) pri ogroženih skupinah, za diagnosticiranje drugih stanj pa ni uporabna (15). Nizka vrednost indeksa palec-nadlaket je po drugi strani neformalni pokazatelj smrtnosti pri bolnikih na dializi in bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) ter je povezana s povečanim tveganjem za diabetično nefropatijo in ponavljajoče se kardiovaskularne bolezni (KVB) 16, 17, 18, 19). Nedavno so dokazali, da nizka vrednost indeksa palec-nadlaket pri starejših vpliva tudi na z zdravjem povezano kakovost življenja.
Kaj je z zdravjem povezana kakovost življenja?
Izraz z zdravjem povezana kakovost življenja označuje večdimenzionalni koncept, ki se uporablja za preučevanje vpliva zdravstvenega stanja na kakovost življenja (20). V praksi to pomeni, da morajo bolniki izpolniti izčrpen vprašalnik z vprašanji, ki se nanašajo na njihovo fizično, duševno in čustveno počutje. Eden takšnih vprašalnikov je bil uporabljen v raziskavi, katere cilj je bil preučiti povezavo med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja pri skupini starejših bolnikov z dejavniki tveganja za vaskularne težave (21).
Ali obstaja povezava med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja?
Starost je dejavnik tveganja za pojav PAB, podobno kot sladkorna bolezen in kajenje tobaka – vsi trije dejavniki so bili zajeti v merilih za vključitev v zgoraj omenjeno raziskavo, ki je potekala med januarjem 2013 in februarjem 2015 v Sydneyju in Newcastlu v Avstraliji (21, 22, 23, 24). Udeleženci so bili bolniki iz šestih klinik za podiatrijo, in sicer so bile v raziskavo vključene osebe, starejše od 50 let, z anamnezo sladkorne bolezni ali kajenja, in vse osebe, starejše od 65 let (21). Skupno je v raziskavi sodelovalo 100 posameznikov s povprečno starostjo 70 let (21).
Izmerili so jim indeks palec-nadlaket in izpolnili so vprašalnike, njihova vrednost z zdravjem povezane kakovosti življenja pa je bila ponovno ocenjena 4 tedne pozneje (21). Rezultati so pomenljivi, vendar v nekaterih pogledih niso zadostni. Bolniki z nižjimi vrednostmi indeksa palec-nadlaket so poročali o večjem in pogostejšem vplivu zdravstvenega stanja na družbene dejavnosti (21). Vendar pa zaradi majhnega vzorca udeležencev in še manjšega števila udeležencev z bolečimi simptomi PAD (tj. intermitentno klavdikacijo) raziskovalci niso našli pomembne povezave med simptomi PAB in njihovim vplivom na družbene dejavnosti. Opazili so tudi, da je vrednost indeksa palec-nadlaket dober pokazatelj splošnega vaskularnega zdravja spodnjih okončin, nanj pa lahko vplivajo tudi druga stanja, kot je periferna nevropatija (21).
Druga pomembna ugotovitev je bila, da obstaja pomembna povezava med nizko vrednostjo indeksa palec-nadlaket in telesno dejavnostjo, ki se odraža v fizičnih težavah pri delu ali drugih dnevnih dejavnostih. To torej pomeni, da pri posameznikih z nizko vrednostjo indeksa palec-nadlaket obstaja večja verjetnost pojava omejitev glede na vrsto in obseg dela, ki ga opravljajo. Treba je opozoriti, da je bila vrednost indeksa palec-nadlaket pri zgolj 28 % udeležencev nižja od 0,7, kar kaže na možnost pojava PAB, vendar je le 5 % (vseh udeležencev) poročalo o značilnih simptomih. Raziskovalci zato domnevajo, da ugotovitve morda podcenjujejo povezavo med indeksom palec-nadlaket ter z zdravjem povezano kakovostjo življenja in bi bile potrebne nadaljnje raziskave (21).
Obstajajo nepotrjeni dokazi, da je nizka vrednost indeksa palec-nadlaket pri starejših povezana z ustrezno slabšo z zdravjem povezano kakovostjo življenja. To kaže na dejstvo, da bi merjenje indeksa palec-nadlaket lahko bilo koristno orodje za prepoznavanje bolnikov, pri katerih obstaja tveganje za poslabšano z zdravjem povezano kakovost življenja.
(1) Edinburgh questionnaire in the screening for peripheral artery disease in type 2 diabetic patients > https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30430529/
(2) ACC/AHA 2005 Practice Guidelines for the Management of Patients With Peripheral Arterial Disease (Lower Extremity, Renal, Mesenteric, and Abdominal Aortic) > https://www.ahajournals.org/doi/abs/10.1161/circulationaha.106.174526
(3) Evaluation of Peripheral Arterial Disease with Nonenhanced Quiescent-Interval Single-Shot MR Angiography > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3121010/
(4) Inter-Society Consensus for the Management of Peripheral Arterial Disease (TASC II) > https://www.ejves.com/article/S1078-5884(06)00535-1/fulltext
(5) 2016 AHA/ACC Guideline on the Management of Patients With Lower Extremity Peripheral Artery Disease: Executive Summary: A Report of the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Clinical Practice Guidelines > Inter-Society Consensus for the Management of Peripheral Arterial Disease (TASC II)
(6) Editor’s Choice – 2017 ESC Guidelines on the Diagnosis and Treatment of Peripheral Arterial Diseases, in collaboration with the European Society for Vascular Surgery (ESVS) > https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1078588417304549
(7) Measurement and Interpretation of the Ankle-Brachial Index > https://www.ahajournals.org/doi/10.1161/cir.0b013e318276fbcb
(8) Survival in Patients with Poorly Compressible Leg Arteries > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3307094/
(9) Medial arterial calcification and its association with mortality and complications of diabetes > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/3350219/
(10) Arterial media calcification in end-stage renal disease: impact on all-cause and cardiovascular mortality > https://academic.oup.com/ndt/article/18/9/1731/1842064
(11) Lower limb arterial incompressibility and obstruction in rheumatoid arthritis > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1755423/
(12) Ankle Brachial Index, Toe Brachial Index, and Cardiovascular Mortality in Participants With and Without Diabetes Mellitus > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4112146/
(13) Impressive predictive value of ankle-brachial index for very long-term outcomes in patients with cardiovascular disease: IMPACT-ABI study > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5472275/
(14) Ankle Brachial Index Combined with Framingham Risk Score to Predict Cardiovascular Events and Mortality: A Meta-analysis > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2932628/
(15) Association of High Ankle Brachial Index With Incident Cardiovascular Disease and Mortality in a High-Risk Population > https://www.ahajournals.org/doi/10.1161/ATVBAHA.115.306657
(16) The association of the ankle‐brachial index, the toe‐brachial index, and their difference, with mortality and limb outcomes in dialysis patients > https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/hdi.12734
(17) Toe-brachial index is associated more strongly with progression of diabetic nephropathy than ankle-brachial index in type 2 diabetic patients > https://www.endocrine-abstracts.org/ea/0056/ea0056gp72
(18) Low Toe-Brachial Pressure Index Predicts Increased Risk of Recurrent Cardiovascular Disease in Type 2 Diabetes > https://care.diabetesjournals.org/content/38/4/e53
(19) Association of Ankle-Brachial and Toe-Brachial Indexes With Mortality in Patients With CKD > https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2590059519301839
(20) Summarizing health-related quality of life (HRQOL): development and testing of a one-factor model > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4940947/
(21) Associations between the toe brachial index and health-related quality of life in older people > https://hqlo.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12955-016-0451-5
(22) Peripheral arterial disease in the elderly > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2686340/
(23) Peripheral artery disease in patients with diabetes: Epidemiology, mechanisms, and outcomes > https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4499529/
(24) The Relationship of Cigarette Smoking to Peripheral Arterial Disease > http://medreviews.com/sites/default/files/2016-11/RICM_54_189_0.pdf