Povezave med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja pri starejših

Škodljivi učinki periferne arterijske bolezni (PAB) se razlikujejo glede na stopnjo napredovanja bolezni in dodatne dejavnike tveganja, kot sta sladkorna bolezen in kajenje. Bolezen ne prizadene vseh bolnikov na enak način, zanjo pa so dovzetnejši starejši. Starost je nespremenljiv dejavnik tveganja za PAB, saj se starostniki dokazano težje spopadajo s simptomi in imajo več težav pri spremembi svojega življenjskega sloga, ki sodi v okvir zdravljenja. Obstajajo celo dokazi o neposredni povezavi med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja (angl. Health-Related Quality of Life – HRQoL) pri starejših.

V tem blogu boste izvedeli več o:

• Učinki nizkega gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket
• Z zdravjem povezana kakovost življenja
• Povezava med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja

Kakšni so učinki nizkega gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket?

Med številnimi metodami za diagnosticiranje PAB se je v klinični praksi kot vodilna diagnostična metoda najbolj uveljavilo merjenje gleženjskega indeksa (1, 2, 3, 4, 5, 6). To je stroškovno učinkovito in priročno, edina primerljiva metoda pa je merjenje indeksa palec-nadlaket. Kljub temu se meritev indeksa palec-nadlaket običajno opravi le pri bolnikih, pri katerih vrednost gleženjskega indeksa ni uporabna za diagnozo PAB, tj. pri osebah z nestisljivimi arterijami (7).

Arterije, ki jih prizadene kalcifikacija medije arterij, so najpogostejše pri osebah s sladkorno boleznijo, revmatoidnim artritisom in ledvičnim popuščanjem (8, 9, 10, 11). Bolezen pa le redko prizadene arterije v prstih na nogah, zato so te primerne za merjenje krvnega tlaka, pri čemer se uporabljajo majhne manšete, opremljene s fotopletizmografskimi senzorji (12). Merjenje indeksa palec-nadlaket se od merjenja gleženjskega indeksa razlikuje tudi v nižjih številčnih vrednostih normalnega indeksa palec-nadlaket ter vrednostih indeksa palec-nadlaket, ki kažejo na pojav PAB. Med številčno vrednostjo indeksa ter resnostjo PAB in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami namreč obstaja linearna povezava.

Nizka in celo mejna vrednost gleženjskega indeksa sta povezani z višjo stopnjo tveganja za možgansko kap in srčno popuščanje ter pripomoreta k natančnejši napovedi kardiovaskularnih tveganj, ki presega Framinghamovo oceno tveganja (angl. Framingham risk score – FRS) (13, 14). Neobičajno visoka vrednost gleženjskega indeksa (v splošnem ≥ 1,30 ali 1,40) je prav tako povezana s kardiovaskularnimi težavami, zlasti s tveganjem za miokardni infarkt (MI) pri ogroženih skupinah, za diagnosticiranje drugih stanj pa ni uporabna (15). Nizka vrednost indeksa palec-nadlaket je po drugi strani neformalni pokazatelj smrtnosti pri bolnikih na dializi in bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) ter je povezana s povečanim tveganjem za diabetično nefropatijo in ponavljajoče se kardiovaskularne bolezni (KVB) 16, 17, 18, 19). Nedavno so dokazali, da nizka vrednost indeksa palec-nadlaket pri starejših vpliva tudi na z zdravjem povezano kakovost življenja.

Kaj je z zdravjem povezana kakovost življenja?

Izraz z zdravjem povezana kakovost življenja označuje večdimenzionalni koncept, ki se uporablja za preučevanje vpliva zdravstvenega stanja na kakovost življenja (20). V praksi to pomeni, da morajo bolniki izpolniti izčrpen vprašalnik z vprašanji, ki se nanašajo na njihovo fizično, duševno in čustveno počutje. Eden takšnih vprašalnikov je bil uporabljen v raziskavi, katere cilj je bil preučiti povezavo med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja pri skupini starejših bolnikov z dejavniki tveganja za vaskularne težave (21).

Ali obstaja povezava med indeksom palec-nadlaket in z zdravjem povezano kakovostjo življenja?

Starost je dejavnik tveganja za pojav PAB, podobno kot sladkorna bolezen in kajenje tobaka – vsi trije dejavniki so bili zajeti v merilih za vključitev v zgoraj omenjeno raziskavo, ki je potekala med januarjem 2013 in februarjem 2015 v Sydneyju in Newcastlu v Avstraliji (21, 22, 23, 24). Udeleženci so bili bolniki iz šestih klinik za podiatrijo, in sicer so bile v raziskavo vključene osebe, starejše od 50 let, z anamnezo sladkorne bolezni ali kajenja, in vse osebe, starejše od 65 let (21). Skupno je v raziskavi sodelovalo 100 posameznikov s povprečno starostjo 70 let (21).

Izmerili so jim indeks palec-nadlaket in izpolnili so vprašalnike, njihova vrednost z zdravjem povezane kakovosti življenja pa je bila ponovno ocenjena 4 tedne pozneje (21). Rezultati so pomenljivi, vendar v nekaterih pogledih niso zadostni. Bolniki z nižjimi vrednostmi indeksa palec-nadlaket so poročali o večjem in pogostejšem vplivu zdravstvenega stanja na družbene dejavnosti (21). Vendar pa zaradi majhnega vzorca udeležencev in še manjšega števila udeležencev z bolečimi simptomi PAD (tj. intermitentno klavdikacijo) raziskovalci niso našli pomembne povezave med simptomi PAB in njihovim vplivom na družbene dejavnosti. Opazili so tudi, da je vrednost indeksa palec-nadlaket dober pokazatelj splošnega vaskularnega zdravja spodnjih okončin, nanj pa lahko vplivajo tudi druga stanja, kot je periferna nevropatija (21).

Druga pomembna ugotovitev je bila, da obstaja pomembna povezava med nizko vrednostjo indeksa palec-nadlaket in telesno dejavnostjo, ki se odraža v fizičnih težavah pri delu ali drugih dnevnih dejavnostih. To torej pomeni, da pri posameznikih z nizko vrednostjo indeksa palec-nadlaket obstaja večja verjetnost pojava omejitev glede na vrsto in obseg dela, ki ga opravljajo. Treba je opozoriti, da je bila vrednost indeksa palec-nadlaket pri zgolj 28 % udeležencev nižja od 0,7, kar kaže na možnost pojava PAB, vendar je le 5 % (vseh udeležencev) poročalo o značilnih simptomih. Raziskovalci zato domnevajo, da ugotovitve morda podcenjujejo povezavo med indeksom palec-nadlaket ter z zdravjem povezano kakovostjo življenja in bi bile potrebne nadaljnje raziskave (21).     

Obstajajo nepotrjeni dokazi, da je nizka vrednost indeksa palec-nadlaket pri starejših povezana z ustrezno slabšo z zdravjem povezano kakovostjo življenja. To kaže na dejstvo, da bi merjenje indeksa palec-nadlaket lahko bilo koristno orodje za prepoznavanje bolnikov, pri katerih obstaja tveganje za poslabšano z zdravjem povezano kakovost življenja.