Prikrita periferna arterijska bolezen: opredelitev, rizične skupine in odkrivanje

Prikrita periferna arterijska bolezen (PAB), ki jo zakrivajo simptomi drugih bolezni, predstavlja veliko grožnjo za posameznike, zlasti starejše in tiste s specifičnimi pridruženimi boleznimi. Zavedanje o njenih nevarnostih in rizičnih skupinah, na katere vpliva, je ključnega pomena za njeno odkrivanje in zdravljenje. V blogu smo se posvetili tem vprašanjem in ponudili vpogled v odkrivanje prikrite PAB. Za izčrpne informacije o prikriti periferni arterijski bolezni, njenih posledicah in rizičnih skupnah si lahko ogledate predavanje [3] prof. dr. Tristana Miraulta z univerze Paris Cité (na voljo v francoskem jeziku). 

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

• Kaj je prikrita periferna arterijska bolezen?
• Kdo je izpostavljen tveganju za prikrito periferno arterijsko bolezen?
• Kako jo odkrijemo?

Kaj je prikrita periferna arterijska bolezen?

Periferna arterijska bolezen (PAB) je stanje, za katerega je značilno zoženje perifernih arterij, tj. arterij, ki niso v srcu, temveč dovajajo kri iz srca v druge dele telesa. PAB pogosto enačimo s PAOB (periferna arterijska okluzivna bolezen), ki najpogosteje prizadene arterije spodnjih okončin. [1]

PAB je težko odkriti, saj večina bolnikov nima nobenih simptomov. Dobro znan simptom PAB je intermitentna klavdikacija, »bolečina v skeletnih mišicah spodnjih okončin, ki se pojavi med vadbo«, celo med hojo. [2] Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe mišic s kisikom in preneha, ko bolnik miruje.

Kadar je bolezen prikrita, njenih simptomov ni mogoče zlahka prepoznati oziroma jih pripišemo drugim vzrokom, kar lahko privede do napačne ali zapoznele diagnoze. Prikrite bolezni imajo pogosto subtilne ali netipične simptome; lahko jih zamenjamo za simptome drugih bolezni ali pa ostanejo povsem neopaženi.

V primeru prikrite PAB se lahko bolečine v spodnjem delu nog pripišejo dejavnikom, kot je starost, ali pa se sploh ne pojavijo, ker bolnik z drugimi pridruženimi boleznimi morda ne zmore hoditi dovolj dolgo, da bi se razvila intermitentna klavdikacija. Bolečina se morda ne razvije tudi zaradi otrplosti stopal, kar je posledica številnih dejavnikov, kot je periferna nevropatija (npr. zaradi sladkorne bolezni). V vseh teh primerih lahko kardiovaskularna bolezen, kot je PAB, dolgo časa ostane neopažena. Pravočasno odkrivanje je ključnega pomena, saj morebitne posledice PAB niso zgolj amputacije, temveč je bolezen »močno povezana s smrtnostjo, predvsem kot jasna napoved miokardnega infarkta in možganske kapi.« [1]

Kdo je izpostavljen tveganju za prikrito periferno arterijsko bolezen?

Pri odkrivanju PAB je treba upoštevati rizične skupine, ki so izpostavljene tveganju za PAB in bi morale opraviti presejalni pregled za PAB.

Bolnike s pridruženimi boleznimi, ki jih lahko prisilijo v sedeč življenjski slog, je treba obravnavati kot potencialno izpostavljene tveganju za prikrito PAB, saj pogosto ne telovadijo (hodijo) dovolj, da bi se lahko pojavil simptom, kot je klavdikacija. Pridružene bolezni so pogosto resna stanja, ki močno zaznamujejo bolnikovo življenje in zdravljenje, zato so kontrolni zdravniški pregledi večinoma osredotočeni na njihovo obvladovanje (pravilno jemanje zdravil, preprečevanje poškodb).

Tukaj je nekaj nazornih primerov bolnikov, s katerimi se lahko specialisti in splošni zdravniki srečujejo vsak dan: [3]

Starejša bolnica

Bolnica je ostarela in uporablja hoduljo. Njena hoja je večinoma omejena na premik od stola do postelje in nazaj. V trgovino ali drugam ne hodi več peš, zato se simptomi intermitentne klavdikacije ne morejo pojaviti.

Bolnik s KOPB, kadilec, ki se zdravi s kisikom na domu

Bolnik prehodi zelo kratke razdalje, saj se hitro zadiha. Nato mora sedeti in počivati. Razdalje so prekratke, da bi se pojavila klavdikacija zaradi napora.

Sladkorna bolnica s hipertenzijo in periferno nevropatijo

Ven ne hodi peš, ker se lahko zaradi periferne nevropatije nehote poškoduje. Zaveda se, da se poškodbe in ureznine na stopalih morda ne bodo pravilno zacelile, kar lahko privede celo do amputacije, zato ostaja doma v udobni obutvi. Njen sedeči življenjski slog preprečuje, da bi se klavdikacija sploh pojavila.

Bolnik s srčnim popuščanjem

Njegovo hojo in vse druge fizične napore resno omejuje zasoplost. Večina medicinskih posvetov se osredotoča na to, ali se drži svojega režima jemanja zdravil.

Bolnik z angino

Stanje je podobno kot pri prejšnjem profilu. Vsak fizični napor močno omejujeta dispneja in bolečina v prsih. Zdravniški pregledi se osredotočajo na te simptome.

Kako jo odkrijemo?

Simptomi intermitentne klavdikacije so podobni simptomom mišično-skeletne bolečine, spinalne stenoze in venske klavdikacije. Intermitentna klavdikacija se lahko pojavi v različnih oblikah – od močne bolečine do krčev v različnih delih noge (odvisno od mesta zoženja arterije). [2] Vsi ti simptomi zahtevajo temeljit zdravniški pregled, da ugotovimo dejanski vzrok.

V primeru prikrite PAB lahko na stanje kažejo simptomi klavdikacije, kot so: mrzle noge; odrevenelost; bolečina v nogah ponoči v postelji; svetleča, lisasto obarvana koža na stopalih brez dlak, z ranami; ter bleda koža na nogah (ko so dvignjene) in rdečica (ko so spuščene) [4].

Najprej se priporočata dva preprosta pregleda na nogah: [3]

Palpacija pulzov na spodnjih okončinah

Palpacija pulzov je del temeljitega začetnega kliničnega pregleda. Upoštevajte, da jo morajo spremljati bilateralna vizualna primerjava obeh spodnjih okončin, ugotavljanje bolnikovih kardiovaskularnih dejavnikov tveganja in beleženje morebitnih dodatnih dejavnikov.

Odsotnost pulza je dober pokazatelj PAB, vendar je prisotnost pulza ne izključuje. [3] Zato je nujno treba izvesti kombinacijo palpacije pulzov in naslednjega pregleda:

Meritev gleženjskega indeksa

• bolnikih s kliničnim sumom (neopazen pulz; klavdikacija ali simptomi, ki kažejo na PAOB; rana, ki se ne celi);
• bolnikih s kliničnimi stanji (povečano tveganje): KAB, srčno popuščanje, anevrizma trebušne aorte, KLB;
• asimptomatskih posameznikih, ki so izpostavljeni tveganju:
  • mlajši od 50 let: družinska anamneza PAOB,
  • mlajši od 65 let: kardiovaskularni dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, hipertenzija, kajenje, dislipidemija),
  • starejši od 65 let: vsi.

Avtomatizirana meritev gleženjskega indeksa je hiter in učinkovit način merjenja gleženjskega indeksa (upoštevajte, da se v Združenem kraljestvu skladno s smernicami NICE 2023 pri bolnikih z razjedami na nogah lahko izvajajo samo ročne meritve gleženjskega indeksa z doplerjem). Postopek traja zgolj nekaj minut, zato je mogoče rizične bolnike za PAB pregledati na hiter in učinkovit način, lahko pa je tudi v veliko pomoč pri začetku odkrivanja prikrite PAB. Odvisno od bolnikovih pridruženih bolezni se lahko v primeru nestisljivih arterij izvede meritev indeksa palec-nadlaket.

Pri odkrivanju prikrite periferne arterijske bolezni se morajo potruditi tako bolniki kot zdravstveni delavci. Če so bolniki pozorni na subtilne simptome, sprejemajo preventivne ukrepe in pravočasno poiščejo zdravniško pomoč, lahko ublažijo potencialno resne posledice te tihe grožnje. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci poudariti pomen zgodnjega odkrivanja PAB pri rizičnih skupinah, saj to pomembno prispeva k izidu zdravljenja.

Prof. dr. Tristan Mirault, dr. med.  

Prof. dr. Tristan Mirault je specialist interne in vaskularne medicine. Dela na univerzi Paris Cité in v bolnišnici Hôpital Européen Georges Pompidou v Parizu (Francija). Pri raziskovanju se osredotoča na genetske in vnetne žilne bolezni ter na biomehanske lastnosti arterijske stene.