- 
siroko-uporabna-ocena-tbi

Diagnosticiranje periferne arterijske bolezni (PAB) je lahko težavna naloga celo ob uporabi sodobnih diagnostičnih orodij. To še posebej drži za vsa orodja za ocenjevanje gleženjskega indeksa, ki imajo skupno pomembno slabost – ni jih mogoče uporabiti pri bolnikih z nestisljivimi arterijami. Na srečo je na voljo še ena možnost.

Če smo iskreni, glavna težava na področju diagnosticiranja PAB ni primernost ali neprimernost ene ali druge metode v določenih primerih, temveč prenizka pogostnost uporabe katere koli diagnostične metode. Prevalenca PAB narašča, vendar je pomembno število potencialnih bolnikov še vedno brez diagnoze [1, 2]. Na žalost to velja celo za posameznike z dejavniki tveganja.

Z obsežno študijo o kakovosti oskrbe ran v Združenem kraljestvu so ugotovili, da pri 40 % bolnikov z razjedami na nogah še ni bila opravljena ocena gleženjskega indeksa.

Pozna diagnoza ali odsotnost diagnoze lahko pripelje do podobnih izidov, čeprav je to v veliki meri odvisno od kompleksnega sovplivanja različnih dejavnikov tveganja pri bolniku. Najbolj izstopajoči dejavnik tveganja je sladkorna bolezen, ki je odgovorna za večjo pojavnost bolezni in resnost njenih številnih zapletov [4]. Kajenje ji sledi tako tesno, da bi si pravzaprav lahko z njo delilo prvo mesto [5]. Posebej ogrožene so kadilke, saj pri njih obstaja neverjetna 20-krat večja možnost, da zbolijo, kot pri ženskah, ki niso nikoli kadile [6]. Medtem ko imata opustitev kajenja in neprekinjena abstinenca številne pozitivne učinke na zdravje in onemogočita ali vsaj znatno ublažita tveganje za razvoj različnih bolezni, pa tega ni mogoče trditi za PAB [7, 8, 9, 10, 11]. Pri nekdanjih kadilcih je tveganje za 2,6-krat večje kot pri nekadilcih [12].

Dejavniki tveganja vključujejo tudi pretekle KVB in povezana stanja v anamnezi, zlasti koronarno arterijsko bolezen (KAB), ki nakazuje aterosklerozo, miokardni infarkt (MI), prehodne ishemične napade (TIA) in možgansko kap [13, 14, 15, 16, 17, 18]. Ne nazadnje so vključeni tipični kardiovaskularni dejavniki tveganja, kot so hipertenzija, hiperlipidemija, nezdrava telesna teža, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in PAB v družinski anamnezi [19, 20, 21, 22, 23].

Kljub temu jih je težko primerjati s sladkorno boleznijo zaradi njenih zapletenih in škodljivih vplivov na bolnike s PAB. Poleg tega med prejšnjimi dejavniki nismo omenili dodatnega dejavnika tveganja, ki očitno manjka tudi v številnih smernicah za diagnosticiranje in zdravljenje PAB. Seveda gre za kronično ledvično bolezen (KLB): stopnje prevalence PAB pri bolnikih s KLB se znatno razlikujejo, od približno 23 % in 25 % vse do 35 % [24, 25, 26]. Statistika, povezana s povečanim tveganjem, da bo bolnik z ledvično insuficienco imel nizek gleženjski indeks, opredeljen kot < 0,9, je sicer dobro raziskana [27].

Ledvična insuficienca in sladkorna bolezen sta žal tesno povezani, saj je slednja najpogostejši vzrok prejšnje [28]. Toda z vidika PAB imata še nekaj skupnega – obe lahko povzročita poapnenje arterij (nestisljive arterije) [29, 30, 31]. To izključuje uporabo ocene gleženjskega indeksa (ABI), vendar ne zahteva uporabe zapletenejših in dražjih metod, kot je angiografija, saj je na voljo druga, podobno preprosta in priročna metoda – ocena indeksa palec-nadlaket (TBI).

Diagnostični pripomoček mTABLET TBI

Versatile-TBI-assessment

Ocena gleženjskega indeksa (ABI), ne glede na to, ali je izvedena z Dopplerjevo sondo in sfigmomanometrom ali oscilometričnim pletizmografskim pripomočkom, pri bolnikih z nestisljivimi arterijami vedno pokaže nenormalno visoko vrednost (na splošno v razponu ≥ 1,30), ki ni uporabna za diagnosticiranje PAB ali njene resnosti. Njena diagnostična vrednost je omejena in specifična (gleženjski indeks ≥ 1,4 je povezan s povečanim tveganjem za miokardni infarkt (MI) v populaciji, pri kateri obstaja tveganje), to pa je praktično tudi vse [32]. Te omejitve ne veljajo za indeks palec-nadlaket (TBI), saj so arterije nožnih palcev nestisljive le v redkih primerih [33].

Indeks palec-nadlaket ponuja v primerjavi z gleženjskim indeksom še druge prednosti. Primernejši je za bolnike s hudo bolečino v spodnjih okončinah in bolnike z ledvično boleznijo v zadnjem stadiju ter se obravnava celo kot neformalni napovednik smrtnosti pri dializnih bolnikih [34, 35, 36, 37]. Podobno diagnostično uporabnost so opazili pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2: nizek indeks palec-nadlaket, je povezan s povečanim tveganjem za ponavljajočo se KVB in z napredovanjem diabetične nefropatije [38, 39].

Vendar ta širša uporabnost ocene indeksa palec-nadlaket za specifične bolnike pride resnično do izraza samo, če se izvaja z diagnostičnim pripomočkom, kot je MESI mTABLET TBI, ki ponuja več kot primerljivi pripomočki na trgu. MESI mTABLET TBI je celovito diagnostično orodje za merjenje krvnega tlaka na enem nožnem palcu ali obeh hkrati. MESI mTABLET in diagnostični modul TBI se medsebojno brezžično povežeta, zato se lahko ob napajanju z baterijo uporabljata brez povezovalnih kablov.

Druga pomembna značilnost naprave MESI mTABLET TBI, ki je drugi diagnostični pripomočki ne ponujajo, je integrirana podpora za elektronske kartoteke (EHR), ki omogoča ustvarjanje, upravljanje, samodejno shranjevanje rezultatov in skupno rabo z drugimi zdravstvenimi delavci. Tako lahko uporabnik pošlje diagnostične podatke drugemu specialistu, še preden ta sprejme napotenega bolnika, ali preprosto zahteva drugo mnenje. To je mogoče celo, če prejemnik ni uporabnik opreme MESI mTABLET, saj MESI mRECORDS podpira skupno rabo podatkov v drugih napravah (računalnikih, tablicah, mobilnih telefonih itd.).

Nestisljive arterije pri bolnikih z morebitno PAB izključujejo uporabo ocene gleženjskega indeksa – kljub njeni siceršnji široki uporabnosti – namesto nje pa je priporočljivo merjenje indeksa palec-nadlaket. Za merjenje indeksa palec-nadlaket je na trgu na voljo več diagnostičnih pripomočkov, vendar ni nobeden tako preprost in intuitiven za uporabo kot MESI mTABLET TBI, ki je zasnovan z digitalno prihodnostjo v mislih.