Avtorji raziskovalne študije: Fendrik K, Biró K, Endrei D, Koltai K, Sándor B, Tóth K, Késmárky G. Avtorji prihajajo z Medicinske fakultete Univerze Pécs na Madžarskem.
Študijo si lahko preberete tukaj.
Namen študije je bil ugotoviti, kako bi lahko samodejni merilniki krvnega tlaka za štiri okončine z meritvami indeksa palec-nadlaket prispevali k presejalnemu testiranju za PAB. Medtem ko so samodejne meritve gleženjskega indeksa na tem področju že dobro uveljavljene, meritvam indeksa palec-nadlaket posvečamo premalo pozornosti.
V študiji so meritve gleženjskega indeksa opravljali z ročnim doplerjem in napravo MESI mTABLET ABI. Meritve indeksa palec-nadlaket pa so opravljali s pomočjo laserskega doplerskega fluksmetra in fotopletizmografije (z napravo MESI mTABLET TBI in drugo napravo).
Ugotovili so, da obstaja močna, pomembna korelacija med rezultati, pridobljenimi z napravo MESI mTABLET ABI in doplerjem, pri čemer je bila povprečna razlika –0,068 nepomembna. Pri testiranju z napravo MESI mTABLET TBI, drugo fotopletizmografsko napravo in laserskim doplerskim fluksmetrom med temi tremi napravami niso ugotovili pomembnih razlik. Specifičnost in občutljivost sta bili enakovredni. [1]
Ena od prednosti diagnostičnega sistema MESI mTABLET, ki je bila izpostavljena v študiji, je kombinacija merjenja gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket z eno napravo. S kombinacijo meritev z napravo MESI mTABLET ABI in MESI mTABLET TBI so odkrili 92,4 % okončin s PAB, katere diagnozo so potrdile slikovne tehnike. [1]
V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:
Periferna arterijska bolezen (PAB) je tretji najpogostejši vzrok umrljivosti, povezane z aterosklerozo; pogostejša vzroka sta zgolj srčna bolezen in možganska kap. Kljub svoji razširjenosti pa pogosto ostaja neodkrita; njen značilni simptom, intermitentno klavdikacijo, namreč pogosto zamenjujejo za mišično-skeletne težave, zlasti pri starejših bolnikih.
Uveljavljen neinvazivni test za odkrivanje PAB je merjenje gleženjskega indeksa, ki se tradicionalno meri z ročnim doplerjem, vendar je uporaba te tehnologije zamudna in zahteva strokovno znanje uporabnika. Kot odgovor na to težavo so razvili samodejne oscilometrične naprave za merjenje gleženjskega indeksa, ki so pokazale sprejemljivo izvedljivost in diagnostično natančnost [1] [2]. Zaradi preproste uporabe in hitrosti preiskave so še posebej uporabne pri množičnih presejalnih testiranjih za PAB [3] [4].
Za primere nestisljivih arterij (povezanih z visoko starostjo, sladkorno boleznijo, kronično ledvično boleznijo in drugimi dejavniki) pa so razvili samodejno merjenje indeksa palec-nadlaket. Kljub njegovemu kliničnemu pomenu pa kot presejalna metoda za PAB ni dovolj uveljavljena. [1]
V študiji so diagnostični sistem MESI mTABLET uporabili kot brezžično avtomatizirano napravo, ki združuje oscilometrične meritve gleženjskega indeksa in meritve indeksa palec-nadlaket na osnovi PPG. Pri preskušanju natančnosti meritev z napravo MESI mTABLET ABI in MESI mTABLET TBI so kot referenco uporabili vaskularne slikovne preiskave. MESI mTABLET TBI so primerjali z lasersko metodo z doplerjem in drugo PPG-napravo. Učinkovitost so prikazali z razliko med sladkornimi bolniki in bolniki brez sladkorne bolezni.
Namen študije je bil analizirati, kako lahko naprava MESI mTABLET prispeva k presejalnemu testiranju za PAB. [1]
Gleženjski indeks so izmerili na 233 spodnjih okončinah pri 177 bolnikih. Naprava MESI mTABLET ABI je numerične rezultate v obliki gleženjskega indeksa pokazala v 210 primerih. V preostalih 23 primerih je naprava MESI mTABLET ABI prikazala besedilno opozorilo o možnosti resne PAB. Primerjava z vaskularnim slikanjem je pokazala, da je bila v 100 % teh primerov prisotna lezija PAB. To kaže na visoko natančnost naprave MESI.
Rezultati naprave MESI mTABLET ABI so močno korelirali z rezultati ročnega doplerja, pri čemer je Pearsonov koeficient korelacije pri vseh osebah znašal 0,672 (p < 0,001), vrednost r pa je znašala 0,744 (p < 0,001) pri bolnikih brez sladkorne bolezni oz. 0,562 (p < 0,001) pri sladkornih bolnikih. Povprečna razlika med meritvami z napravo MESI mTABLET ABI in meritvami z doplerjem je bila –0,068, kar velja za minimalno.
V primerjavi s slikovno diagnostiko je bila optimalna mejna vrednost za določitev z napravo MESI mTABLET ABI 0,99.
Rezultate meritev z napravo MESI mTABLET TBI so primerjali z rezultati, pridobljenimi z laserskim doplerjem in drugo PPG-napravo. Med rezultati teh treh merilnih tehnik ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik. Specifičnost in občutljivost sta bili odlični in enakovredni ne glede na uporabljeno tehniko.
V okviru študije so testirali, pri koliko od 79 nog 44 bolnikov s PAB (ki je bila že znana ali na novo diagnosticirana) je mogoče prepoznati bolezen z različnimi merilnimi tehnikami. Rezultat doplerja je patološke rezultate pokazal pri 56 okončinah (70,9 %), MESI mTABLET ABI pa pri 45 okončinah (57,0 %) bodisi z besedilnim opozorilom bodisi s številčnimi podatki, pri čemer je bila mejna vrednost gleženjskega indeksa 0,9. V primeru mejne vrednosti 1,0 je naprava MESI mTABLET ABI postavila diagnozo pri 59 okončinah (74,7 %). Z uporabo kombinacije meritev z napravo MESI mTABLET ABI in TBI se je diagnostični rezultat izboljšal na 73 od 79 obolelih okončin (95,5 %).
Naprava MESI mTABLET ABI je v primerjavi z ročnim doplerjem pri odkrivanju PAB pokazala odlične rezultate. Naprava MESI mTABLET TBI pa se je izkazala za enakovredno drugim napravam, ki so na voljo na trgu. S kombinacijo meritev z napravo MESI mTABLET ABI in TBI je bilo mogoče prepoznati skoraj vse že znane/novodiagnosticirane bolnike s PAB (95,5 %).
Zaključek študije: »Sistem MESI mTABLET združuje meritve gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket v eni napravi, ki je preprosta za uporabo, zato bi lahko možnost zaporednih meritev omogočila širšo uporabo.«