- 

Uvod

Še do nedavnega so bili kardiologi v Evropi specializirani tako za zdravljenje bolezni srca kot tudi ožilja. Z napredkom tehnoloških metod na področju diagnostike pa se kardiologi vedno bolj osredotočajo na bolezni srca in posledično zanemarjajo bolezni ožilja. Po raziskavi izpred nekaj let naj bi se mladi kardiologi manj zanimali za bolezni perifernih žil in posledično obravnavali zelo malo bolnikov s stanji kot je PAB.

Upad zanimanja kardiologov je povzročilo dodatno povečanje vrzeli v oskrbi vedno širše populacije s PAB. Kardiologi v okviru rednega kardiovaskularnega pregleda namreč ne izvajajo pregleda perifernih žil, bolnikov ne sprašujejo o simptomih, značilnih za bolezni žil, in ne izvajajo presejalnih testov, kot je npr. merjenje gleženjskega indeksa. Za večino bolnikov z žilnimi boleznimi poskrbijo žilni kirurgi oziroma angiologi. To je privedlo do tega, da diagnostika in zdravljenje bolnikov s PAB nista več optimalna.

Po drugi strani pa je nujno opozoriti, da so žilne bolezni, kot je PAB, eden glavnih vzrokov za bolezni srca in možgansko kap. Številne raziskave so potrdile, da lahko pravočasna diagnostika in učinkovito zdravljenje zmanjšata pojavnost bolezni srca in umrljivost. Študija je pokazala, da lahko presejalno testiranje in ustrezno zdravljenje PAB zmanjšata smrtnost srčnih bolnikov za približno 7 %. Zgodnje odkrivanje vodi do pravočasnega ter učinkovitega zdravljenja, tudi če ima bolnik že obstoječo bolezen srca; sočasna prisotnost PAB namreč pomeni povečano tveganje za smrt, ki pa jo je mogoče z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečiti.

Pomembno je omeniti, da ima lahko večina bolnikov z boleznimi srca tudi bolezni ožilja, zato je multidisciplinarna obravnava teh bolnikov ključnega pomena. V praksi se to redko izvaja, saj imajo bolnišnice običajno ločene oddelke za kardiologijo in žilne bolezni. Poleg tega kardiologi ocene stanja perifernih žil ne štejejo kot prednostno nalogo.

V skladu s smernicami Evropskega kardiološkega združenja (ESC) je priporočljiva ustanovitev multidisciplinarne skupine, ki vključuje žilnega kirurga, kardiologa in druge specialiste. Oceno stanja perifernih žil je treba vključiti v vse preglede bolnikov, saj to lahko izboljša njihovo kakovost življenja in splošni izid zdravljenja. [4, 5]

Presejalne teste za odkrivanje PAB je običajno treba izvajati pri odraslih, starejših od 50 let, s prisotnimi dejavniki tveganja. [6] Kot prvi presejalni pregled za odkrivanje arterijske bolezni v spodnjih okončinah se pogosto uporablja merjenje gleženjskega indeksa (ABI). Gre za neinvaziven postopek, ki pokaže razmerje med vrednostjo najvišjega sistoličnega krvnega tlaka v gležnjih in na nadlakti. [1, 2, 3] Pregled odlikuje visoka občutljivost in specifičnost, zato se pogosto uporablja za zgodnje odkrivanje PAB.

Novi pripomočki za merjenje gleženjskega indeksa (ABI)

MESI mTABLET je odličen primer inovativnega pripomočka za merjenje gleženjskega indeksa, ki združuje vrhunske diagnostične module, kartoteke bolnikov in zdravstvene aplikacije. Opremljen je s tehnologijo 3CUFFTM za sočasno merjenje na vseh treh okončinah z manšetami različnih velikosti, za odkrivanje hude oblike periferne arterijske bolezni pa poskrbi algoritem PADsense™.

Pripadajoči program MESI mRECORDS pa zagotavlja, da se vse meritve in podatki o bolniku samodejno in varno shranjujejo v elektronsko kartoteko. Vsi podatki so uporabniku na voljo tako v sistemu MESI mTABLET kot tudi v katerikoli drugi napravi z omogočenim dostopom do spleta. Ta neinvazivni pripomoček hkrati nudi tudi interpretacijo pulznega vala, kar še poveča njegovo diagnostično uporabnost. MESI mTABLET omogoča, da se s poenostavljenim postopkom pravočasno diagnosticira vse ogrožene bolnike.

PAB je zelo razširjena bolezen, katere obolevnost in smrtnost sta podobni kot pri koronarni arterijski bolezni, vendar je kljub temu deležna manjše pozornosti stroke. Za učinkovito diagnozo in pravočasno zdravljenje sta potrebna multidisciplinaren pristop ter uporaba inovativnih diagnostičnih tehnologij.