- 
Upravljanje-napotitev-v-vaskularni-medicini

Kardiovaskularne bolezni pogosto veljajo za zahrbtne, saj se simptomi le redko pojavijo pred napredovalo fazo, zato jih je težko zdraviti in obvladovati. Enako bi lahko trdili za raka in številna druga zdravstvena stanja, vendar le redke bolezni povzročajo tako akutne, življenjsko nevarne zaplete. Miokardni infarkt (MI) je dober primer take bolezni iz več razlogov.

Znano je, da je lahko miokardni infarkt v do 68 % primerov asimptomatski (tihi) in da ženske v primerjavi z moškimi (pri katerih je bolečina v prsih splošno prepoznana kot eden izmed uveljavljenih simptomov težav s srcem) pogosteje poročajo o simptomih, ki ne vključujejo bolečine v prsih [1, 2, 3]. To pa ni vse: raziskave so pokazale, da ima večina bolnic z MI prodromske simptome, ki jih zdravniki pogosto spregledajo in so eden od razlogov, da pri ženskah pogosteje nastopi nenadna srčna smrt kot pri moških [4, 5]. Posledično bi lahko trdili, da se to odraža v (še vedno) visoki stopnji smrtnosti zaradi kardiovaskularnih bolezni pri ženskah, tudi v gospodarsko razvitih državah, kot so ZDA, kjer so bile leta 2017 bolezni srca vzrok smrti pri 299.578 ženskah (1 od vsakih 5 smrti pri ženskah) [6].

Ženske so na slabšem tudi v primeru napačne diagnoze akutnega miokardnega infarkta: pri tistih s končno diagnozo miokardnega infarkta z dvigom ST-veznice (STEMI) obstaja 59 % večja možnost napačne diagnoze (pri prvem pregledu), pri tistih s končno diagnozo miokardnega infarkta brez dviga ST-veznice (NSTEMI) pa za to obstaja 41 % večja možnost kot pri moških [7].

Toda zakaj sploh izpostavljamo MI in ne katere koli druge kardiovaskularne bolezni, ki se prav tako pogosto pojavlja v asimptomatski obliki – periferna arterijska bolezen (PAB) je še en dober primer take bolezni – ter je povezana z visoko stopnjo obolevnosti in smrtnosti? Razlogi so akutna nevarnost, ki jo bolezen predstavlja za bolnika, in dejavniki tveganja, ki v času diagnoze morda niso očitni, saj niso zapisani v bolnikovi zdravstveni kartoteki oziroma urgentnemu zdravniku, ki pregleda bolnika z možnim MI, niso znani iz drugih razlogov. Vsaka, tudi najmanjša, zdravnikova napaka (npr. napačna diagnoza) ima lahko najhujše posledice, če takšnega bolnika nemudoma ne napoti h kardiologu ali žilnemu kirurgu, saj s tem podceni stopnjo nujnosti bolnikovega stanja.

To tezo podpirajo ugotovitve številnih raziskav, ki so analizirale število napačnih diagnoz MI, njihove vzroke in izide s tem povezanih odškodninskih zahtevkov zaradi malomarnosti. V eni od podrobnih raziskav o zaključenih odškodninskih zahtevkih zaradi malomarnosti v povezavi z MI so bili opredeljeni trije glavni dejavniki, ki so prispevali k uspešnim tožbam: napačna diagnoza MI pri bolnikih z značilno bolečino v prsih in znanimi dejavniki tveganja za koronarno bolezen, nenatančna ocena stanja pri bolnikih s sumom na koronarno bolezen ter neizvajanje indiciranega zdravljenja (zaustavitev napredovanja bolezni) [8]. Druga raziskava je pokazala, da je spregledana diagnoza MI lahko enako (pravno/finančno) škodljiva kot napačna diagnoza, v njej pa so bili izpostavljeni drugačni razlogi, vključno z nenaročanjem diagnostičnih testov, slabo interpretacijo diagnostičnih testov in (zanimivo) mladostjo bolnikov [9]. Ugotovitve analize o spregledanih akutnih miokardnih infarktih na oddelkih nujne medicinske pomoči različnih bolnišnic v Ontariu v Kanadi so prav tako pomenljive. Izkazalo se je, da na urgentnih oddelkih z manjšo količino bolnikov obstaja 2‑krat večja možnost za spregledano diagnozo akutnega miokardnega infarkta kot na oddelkih z več bolniki – ena od predlaganih rešitev za to težavo (ki so jo navedli raziskovalci) je uporaba telemedicine, ki bi izboljšala dostop do strokovnega posvetovanja [10].

Rdeča nit, ki povezuje zgoraj omenjene raziskave in postane očitna, če znamo pozorno brati med vrsticami, je potreba po centraliziranem zbirnem mestu vseh bolnikovih podatkov, kot je (papirnata) zdravstvena kartoteka, toda takšna, ki jo je mogoče preprosto in skoraj v trenutku deliti z izbranimi zdravstvenimi strokovnjaki, kadar in kjer je to najbolj potrebno. To je skoraj brez izjeme mogoče doseči samo z uporabo sodobnih tehnologij za upravljanje podatkov, med katerimi so mnoga že korenito spremenila številna področja človeških prizadevanj in ki bi lahko na enak način spremenila tudi medicino, vključno s kardiologijo.

Ali je elektronski zdravstveni zapis (EZZ) prava izbira za kardiologe in specialiste za vaskularno medicino?

Managing-Referrals-in-Vascular-Medicine-2

Elektronski zdravstveni zapis (EZZ) postopoma nadomešča tradicionalne zdravstvene kartoteke v vedno več zdravstvenih ustanovah, saj v primerjavi s papirnato različico nudi več pomembnih prednosti. Prva in najpomembnejša prednost je, da so podatki vedno v enotni obliki, kar pomeni, da skoraj ni nevarnosti napačnega razlaganja (pomena) podatkov, kar se (žal pogosto) dogaja zaradi stereotipno nečitljive pisave mnogih zdravstvenih delavcev, to pa lahko privede do nepravilnega in škodljivega zdravljenja [11, 12, 13].

Naslednja prednost je sledljivost – razvidno je, kdo, zakaj in kdaj je vnesel nove podatke ali spremenil obstoječe, kar preprečuje možnost (ne)namernega ponarejanja podatkov in močno zmanjšuje verjetnost posledičnih odškodninskih zahtevkov zaradi malomarnosti [14]. Raziskava o povezavi med uporabo EZZ in številom poravnanih odškodninskih zahtevkov zaradi malomarnosti v ordinaciji je pokazala, da so imeli zdravniki, ki uporabljajo EZZ, manj odškodninskih zahtevkov zaradi malomarnosti. 6,1 % uporabnikov EZZ je v preteklosti moralo poravnati odškodninski zahtevek, med neuporabniki EZZ pa je takšnih bilo 10,8 % (znatno povečanje) [15].

Nekateri sistemi upravljanja EZZ imajo tudi možnost avtomatizacije delovnega toka in nastavitve (samodejnih, vnaprej določenih) opozoril. Raziskava o uporabnosti opozoril EZZ za preprečevanje nefrotoksičnosti zdravil je pokazala izboljšanje kliničnih izidov pri bolnikih z akutno odpovedjo ledvic zaradi uporabe opozoril [16]. Računalniška opozorila so se tudi v kardiologiji izkazala za koristna: v eni od raziskav je bila njihova uporaba povezana z 19-odstotno rastjo profilaktične uporabe antikoagulantov in 41-odstotnim zmanjšanjem tveganja za pojav globoke venske tromboze ali pljučne embolije v 90 dneh po odpustu iz bolnišnične oskrbe [17].

Ker so številni kardiologi kronično preobremenjeni in morda celo trpijo za izgorelostjo, bi digitalna pomoč v obliki opozoril in dobro zasnovani sistemi upravljanja EZZ lahko zmanjšali njihovo delovno obremenitev, izboljšali natančnost diagnoz in zagotovili, da bodo k njim napoteni samo bolniki, ki potrebujejo njihovo strokovno znanje [18]. Še boljša rešitev je vsestranska, modularno zasnovana diagnostična naprava z integrirano podporo za EZZ, kot je MESI mTABLET.

MESI mTABLET je popolnoma prilagodljiv, prenosen in sodoben diagnostični sistem, sestavljen iz osrednje enote (mTABLET), brezžično povezljivih diagnostičnih modulov (ki so prav tako prenosni in se napajajo z baterijo) in programske opreme mRECORDS. Slednja omogoča enostavno upravljanje in izmenjavo EZZ, diagnostičnih rezultatov in drugih podatkov o bolnikih z drugimi osebami (tudi z neuporabniki mTABLET ali mRECORDS), podprta pa je tudi z dodatnimi diagnostičnimi aplikacijami, ki so na voljo v spletni trgovini mSTORE.

Za kardiologe in specialiste za vaskularno medicino je še posebej primerna kombinacija tablice mTABLET in modulov ECGBP ali ABI (slednji je odlična izbira, saj lahko poleg gleženjskega indeksa izmeri še krvni tlak), TBI in SPO2. Vse meritve, opravljene s katerim koli diagnostičnim modulom, se brezžično prenesejo v tablico mTABLET in samodejno shranijo v EZZ pregledanega bolnika. Posledično ima kardiolog ali vaskularni kirurg vse bolnikove podatke na enem mestu v tablici mTABLET in je bolje pripravljen na oblikovanje načrta zdravljenja za določenega bolnika ali na natančnejše hitro odločanje pri bolnikih z akutnimi življenjsko nevarnimi kardiovaskularnimi boleznimi.

Dobro zasnovan sistem upravljanja EZZ, integriran v ekosistem, ki je sestavljen iz medsebojno povezanih diagnostičnih naprav s podporo za hitro in brezhibno izmenjavo podatkov med različnimi osebami, je neprecenljivo orodje pri triaži bolnikov z boleznimi srca.