Uspešnost rutinskih pregledov z napravo MESI mTABLET ABI. Študija primera magistrice zdravstvene nege Aurélie Rouffy iz Francije

Aurélie Rouffy je magistrica zdravstvene nege (fr. infirmière en pratique avancée, IPA), ki dela v mestu Adriers na zahodu Francije. Po desetletju dela v zasebnem zdravstvu (fr. cabinet infirmier) je postala magistrica zdravstvene nege in se specializirala za stabilne kronične patologije. Zdaj dela predvsem s kroničnimi bolniki ter izvaja izobraževanja, obnavlja recepte, izvaja presejalne preglede in spremlja pridružene patologije.

Pomemben del njenega dela so preventivni pregledi, ki jih izvaja tudi s pomočjo naprave MESI mTABLET ABI. Uporablja jo lahko tako v ordinaciji kot pri obiskih na bolnikovem domu (npr. pri obnavljanju recepta, ko sumi na prisotnost PAB). Naslednja študija primera poudarja pomen rutinskih pregledov pri rizičnih skupinah.

Študija primera

Bolnik je bil 70-letni Anglež, ki je živel v Franciji. Imel je prekomerno telesno težo in hipertenzijo, njegov življenjski slog pa je bil pretežno sedeč. Njegovo zdravstveno stanje se je sicer zdelo brez posebnosti in pri hoji ni imel težav s šepanjem ali bolečino. Zaradi prisotnosti več dejavnikov tveganja so mu izmerili gleženjski indeks.

Rezultat meritve gleženjskega indeksa je bil zelo slab – med 0,6 in 0,8.  Gospa Rouffy je takoj navezala stik z angiološko ambulanto, s katero običajno sodeluje in v kateri vedo, da uporablja napravo MESI mTABLET ABI. Ko je tja posredovala rezultat meritve gleženjskega indeksa, so bolnika takoj naročili na nujni pregled. Potrdili so diagnozo napredovale PAB in pri bolniku opravili poseg revaskularizacije. Pri tem so vaskularni specialisti odkrili tudi anevrizmo trebušne aorte, za katero je prav tako bila potrebna nujna operacija.

Example of the MESI mTABLET ABI result screen.

Gospa Rouffy pravi: Napravo MESI mTABLET priporočam, ker resnično omogoča učinkovit vpogled v stanje arterij pri rizičnih skupinah, kot so starejši, ki še posebej pogosto prezrejo simptome in jih pripišejo starosti.

Medicinska sestra po poklicu in kot prostovoljka. Intervju z Aurélie Rouffy

Aurélie Rouffy je leta 2007 diplomirala s področja zdravstvene nege. Po krajši zaposlitvi v bolnišnici je naslednjih 10 let delala kot patronažna sestra (fr. infirmière libérale). Nato je postala magistrica zdravstvene nege ter se specializirala za področja stabilnih kroničnih patologij, preventive in pogostih patologij v osnovnem zdravstvu. Zdaj je zaposlena v večpoklicni zdravstveni organizaciji, ki pokriva francosko podeželje. Že več kot 15 let je aktivna tudi kot prostovoljna gasilka bolničarka.

Kaj vas je motiviralo za poklic medicinske sestre in kasneje za magistrski študij na področju zdravstvene nege?

Odkar pomnim, sem si želela postati medicinska sestra, zato sem se brez pomisleka odločila za dodiplomski študij na inštitutu za usposabljanje medicinskih sester (IFSI). Po skoraj 15 letih praktičnega udejstvovanja pa sem želela pridobiti nova znanja in se dodatno usposobiti, zato sem se odločila za magisterij s področja zdravstvene nege.

Kako poteka vaše vsakodnevno delo? Kateri so največji izzivi in zmage?

Pri sprejemu bolnikov opravljam posvete za posodobitev njihovega zdravljenja, spremljam njihove patologije ter izvajam klinične preglede in po potrebi dodatne preiskave. Magisterij zdravstvene nege nima dolge tradicije, zato je največji izziv poiskati svojo vlogo v zdravstvenem sistemu. Gre za trud za uveljavitev novega poklica. Največji izziv je biti sprejet. Zmaga pa je kakovost ponujene oskrbe. Resnično ni mogoče zanikati pozitivnih povratnih informacij bolnikov ter vpliva presejalnih pregledov in preventive na izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja.

Ena od najpomembnejših nalog v osnovnem zdravstvu je zgodnje odkrivanje patologij. Pri tem so kardiovaskularne bolezni med najbolj smrtonosnimi. V Franciji periferna arterijska bolezen (PAB) prizadene več kot 2 milijona ljudi in je še posebej nevarna, ker 70 % bolnikov nima simptomov. Kako uporaba tehnologije prispeva k zgodnjemu odkrivanju in kakšno vlogo imate vi pri tem?

Izvajam rutinske preglede rizičnih bolnikov (sladkornih bolnikov, bolnikov s srčnimi boleznimi, bolnikov, ki so doživeli možgansko kap itd.) ter oseb, ki poročajo o bolečinah ali težavah pri hoji. Partnerstvo z angiološko ambulanto mi omogoča hitro naročanje bolnikov, če jih napotim k njim. Dogovorjeni smo, da sočasno opravijo ultrazvočno doplersko preiskavo spodnjih okončin in supraaortalnih arterij, da ne izgubljamo časa. Pravzaprav je 15 % presejalnih pregledov, izvedenih v prvih šestih mesecih dejavnosti, pokazalo anomalije, povezane s katastrofalno vrednostjo gleženjskega indeksa. Pri vseh teh pregledih je sledila potrditev z diagnozo PAB, v 50 % primerov pa je bil potreben kirurški poseg.

Na splošno lahko tudi zahvaljujoč napravi MESI mTABLET ABI odkrivamo težavne primere, še preden je nujen kirurški poseg. Nato lahko začnemo z zdravljenjem z zdravili in/ali spremembo življenjskega sloga (bolnike denimo spodbujamo, da več hodijo in se gibajo).

Ali lahko opišete, kako se vaše delo, pregledi in diagnostični ukrepi, ki jih izvajate, umeščajo v koordinacijo med zdravnikom in medicinsko sestro?

Spremljam potek oskrbe, naročam preglede pri angiologu, pripravljam napotnice za ultrazvočno doplersko preiskavo spodnjih okončin in supraaortalnih arterij ter svetujem glede ustrezne terapije. S splošnim zdravnikom vedno komunicirava; če je treba prilagoditi zdravljenje, bolnika ponovno pregledam jaz ali zdravnik – to sodelovanje temelji na zaupanju. Izvid angiologa dobim tako jaz kot splošni zdravnik.

Kaj bi svetovali osebam, ki razmišljajo o magistrskem študiju s področja zdravstvene nege?

Rekla bi jim, da je pot sicer dolga, vendar te kariera nagradi.

Aurélie Rouffy je magistrica zdravstvene nege, ki se je specializirala za področja stabilnih kroničnih patologij, preventive in pogostih patologij v osnovnem zdravstvu. Ima lastno ordinacijo v francoskem mestu Adriers, ki deluje znotraj večpoklicne zdravstvene organizacije na podeželju.