Telemedicina se je izkazala za učinkovit in priročen način za zagotavljanje zdravstvene oskrbe. V kombinaciji z naraščajočo in obsežno uporabo elektronskih zdravstvenih zapisov (EZZ) je omogočila izboljšan dostop do kakovostnejše ambulantne oskrbe, zlasti pri obiskih na domu in v skupnostih z omejenimi zdravstvenimi storitvami, denimo na oddaljenih območjih. Kot velja za vsako novo, a koristno tehnologijo, pa njeno uvajanje zaradi številnih zapletenih izzivov poteka počasi.
V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:
Zaradi tehnološkega napredka na področju brezžičnega prenosa podatkov in razširjenosti prenosnih naprav z vgrajenimi kamerami se je uporaba telemedicine znatno povečala, čeprav še vedno niso na voljo sprejemljive alternative za številne diagnostične metode, zlasti tiste, ki zahtevajo fizični pregled [1] [2] [3] [4] [5] [6] [7] [8]. Nekaterim področjem medicine, kot je kardiologija (natančneje telekardiologija), pa so nove tehnologije, kot so lažje nosljive merilne naprave, zanesljivejši vsadki in celo sistemi, ki temeljijo na pametnih telefonih, že prinesle pomembne koristi [9].
Kljub temu v primerjavi z osebnimi obiski v ambulanti ne obstaja veliko diagnostičnih izzivov (tudi na področju zdravljenja), povezanih s telemedicino, ali pa so ti zelo majhni, kadar se telemedicina uporablja kot dopolnitev tradicionalnega, praktičnega pristopa. Bolnik na primer pride v ambulanto na redni pregled, med katerim zdravnik ali drug zdravstveni delavec ugotovi nekaj sumljivega ali nekaj, kar presega njegovo strokovno znanje. Kaj lahko stori, če v bližini ni specialistov? S specialisti na drugi lokaciji se lahko posvetuje prek videokonference ali pa jim v podrobnejši pregled po internetu pošlje slike in druge zdravstvene podatke, kar pospeši postopek napotitve in močno poveča kakovost oskrbe (zlasti če bolnik potrebuje dodatne preiskave ali celo nujno zdravljenje) [10]. Enake prednosti veljajo, če bolnika na domu obišče medicinska sestra, ki opravi diagnostične meritve in njihove rezultate posreduje bolnikovemu osebnemu zdravniku.
Za vse našteto so na voljo številne tehnološke rešitve (tj. videokonference, zajem zdravstvenih podatkov, prenos podatkov itd.), vendar pri marsikateri obstajajo težave z interoperabilnostjo, ne omogočajo nemotenega prenosa podatkov iz diagnostične naprave v osebni računalnik, tablico ali pametni telefon za nadaljnje posredovanje ali pa ne omogočajo (samodejnega) vnosa podatkov v bolnikov EZZ (če je na voljo). Kljub temu obstajajo rešitve, kot je sistem MESI mTABLET: vse to ponuja v enem paketu, s čimer prihranite čas in zmanjšate stroške, ne da bi pri tem zmanjšali kakovost oskrbe.
Ena od najbolj očitnih prednosti telemedicine je stroškovna učinkovitost. Na primer, bolnikom, katerih zdravstveno stanje ni kritično ali je stabilno, vendar zahteva spremljanje, ni treba fizično obiskati zdravstvene ustanove oziroma morajo to storiti redkeje, kot bi bilo to sicer potrebno. S pomočjo telekonference se lahko od doma posvetujejo s splošnim zdravnikom ali specialistom ter si (z uporabo nosljivih merilnih naprav) na daljavo izmerijo vitalne funkcije in druge izbrane parametre. Posledično bolniki prihranijo pri stroških prevoza (ki so lahko v bolj oddaljenih krajih zelo visoki) in času vožnje [11] [12]. Druga možnost je, da bolnika na domu obišče medicinska sestra, ki rezultate diagnostičnih meritev takoj posreduje splošnemu zdravniku ali specialistu.
Koristi na področju prihranka stroškov veljajo tudi za izvajalce zdravstvenih storitev, čeprav se stroškovna učinkovitost med medicinskimi področji močno razlikuje. Primeri področij, ki imajo od telemedicine ekonomske koristi, so psihiatrija, oftalmologija in številna druga, čeprav pri nekaterih stroškovna učinkovitost pride do izraza zgolj v posebnih okoliščinah (npr. v primeru zadostnega števila posvetov) [13] [14] [15]. Pomembno področje medicine, ki ima vedno več koristi od telemedicine, je družinska medicina. V Nemčiji lahko bolnike na domu denimo obiskujejo medicinske sestre, ki rezultate diagnostičnih meritev pošljejo neposredno družinskemu zdravniku (nem. Hausarzt). Te koristi, vključno z manjšo delovno obremenitvijo, zlasti za podporno osebje v zdravstvu (tj. manj administrativnega dela ob manjšem številu pacientov itd.), so še večje, če telemedicino dopolnjuje zanesljiv sistem EZZ.
Ustrezna implementacija in integracija EZZ močno izboljšujeta kakovost oskrbe (s poenostavitvijo delovnih tokov izvajalca zdravstvenih storitev in s tem večjo učinkovitostjo) ter zmanjšujeta število zdravniških napak z izboljšanjem zanesljivosti podatkov in večjo dostopnostjo teh podatkov [16]. Poleg tega preprost dostop do bolnikovih zdravstvenih podatkov in njihova enotnost omogočata zanesljivejše analize z namenom izboljšanja izidov zdravljenja [17].
Nečitljiva pisava je v medicini velika težava in je vzrok za številne zdravniške napake, ki imajo pogosto resne in celo usodne posledice [18]. Ocenjuje se, da samo v Združenih državah Amerike zaradi zdravniških napak vsako leto umre več kot 251 tisoč ljudi; to pomeni, da so zdravniške napake tretji najpogostejši vzrok smrti [19]. Težava je verjetno najbolj pereča pri predpisovanju zdravil in je povzročila že številne zelo odmevne smrtne primere, vključno s smrtjo 42-letnega bolnika, ki je umrl leta 1999, ko je prejel napačno zdravilo, ker je farmacevt napačno prebral ime predpisanega zdravila [20]. Na splošno ocenjujejo, da zaradi napak pri predpisovanju zdravil vsako leto samo v Združenih državah Amerike umre najmanj 7000–9000 ljudi [21].
Te težave je mogoče močno zmanjšati ali skoraj odpraviti z uporabo EZZ-jev. Omogočajo enotnost in sledljivost podatkov (kdaj, zakaj in kdo je naredil spremembe) ter posledično zmanjšanje števila odškodninskih zahtevkov zaradi malomarnosti. To zmanjšanje je lahko znatno. Študija je pokazala, da je 6,1 % uporabnikov EZZ v preteklosti moralo poravnati odškodninske zahtevke, medtem ko je bilo to število veliko večje pri uporabnikih papirnate zdravstvene dokumentacije (10,8 %, tj. skoraj 80 % več kot pri uporabnikih EZZ) [22]. Poleg tega je bite in bajte veliko lažje deliti kot papir, ročno zapisovanje pa ni potrebno.
Preprosta skupna raba zdravstvenih podatkov ima številne prednosti. Zdravstveni delavci, ki zdravijo istega bolnika, se med seboj lažje usklajujejo, saj si lahko izmenjujejo podatke o zdravljenju in predpisanih zdravilih ter tako sprejemajo boljše in bolj utemeljene odločitv [23] [24]. V primerjavi s papirnatimi kartotekami obstaja celo priročna možnost, da bolnikom omogočite dostop do lastnih EZZ iz udobja lastnega doma. To nudi številne prednosti, vendar je povezano tudi z nekaterimi pomisleki, kot je varnost podatkov [25]. Tukaj se pojavijo izzivi s področja telemedicine.
Eden največjih varnostnih pomislekov, povezanih s telemedicino in uporabo EZZ, je varnost podatkov. O tej težavi se je govorilo že v obdobju razvoja EZZ, več pozornosti pa smo ji namenili med pandemijo covida-19, ko je prišlo do izjemnega porasta digitalnega zdravstva, zlasti telemedicine [26].Kibernetski napadi na zdravstvo so v porastu ter so že povzročili več sto milijonov dolarjev neposredne škode (napadi z izsiljevalskim programjem) in ogrozili zdravstvene podatke milijonov bolnikov [27] [28].
Drug vidik kibernetske varnosti v zdravstvu, povezan s telemedicino, pa je kibernetska ranljivost nosljivih merilnih naprav. V obsežni študiji podjetja za kibernetsko varnost Kaspersky Lab iz leta 2021 so ugotovili, da ima protokol za telemetrični transport sporočil v čakalni vrsti (MQTT – Message Queuing Telemetry Transport), ki se pogosto uporablja za prenos podatkov iz nosljivih merilnih naprav, vsaj 90 šibkih točk [29].
Vse več zdravstvenih ustanov je v procesu integracije nosljive zdravstvene tehnologije z EZZ, vendar njihova prizadevanja ovirajo težave z interoperabilnostjo. Proizvajalci naprav in razvijalci sistemov EZZ uporabljajo različne, pogosto lastniške protokole za prenos podatkov, kar otežuje medsebojno komunikacijo med sistemi in prenos podatkovnih tokov [30]. Tudi interoperabilnost med samimi sistemi EZZ ni zadovoljiva, čeprav obstajajo dokazi, da interoperabilnost EZZ pozitivno vpliva na varnost zdravil, zmanjšuje število varnostnih dogodkov pri bolnikih in celo znižuje stroške [31] [32]. Razvijalci medicinske tehnologije morajo torej upoštevati, da samostojna diagnostična merilna naprava ni učinkovita, če je ni mogoče preprosto povezati z rešitvijo EZZ, ki jo stranka uporablja. Diagnostični sistem MESI mTABLET ne omogoča zgolj hitrega in preprostega izvajanja diagnostičnih meritev, temveč tudi njihovo preprosto upravljanje in integracijo z uporabnikovo obstoječo programsko opremo.
Krivdo za preredko uporabo zdravstvenih digitalnih orodij bi bilo krivično pripisati samo zdravstvenim delavcem, saj mnogi med njimi morda niso bili ustrezno usposobljeni za njihovo uporabo [33]. Učni načrti zdravstvenih šol in medicinskih fakultet morda upoštevajo najnovejše napredke na področju zdravljenja in medicinskih postopkov, vendar mnogi zanemarjajo poučevanje digitalnih kompetenc, ki so danes nujne. Pri razvoju rešitev s področja medicinske tehnologije je zato treba uporabiti pristop, osredotočen na uporabnika, da bodo te intuitivne in preproste za uporabo. Za uporabo diagnostičnega sistema MESI mTABLET zdravstveni delavci potrebujejo zelo malo usposabljanja.