Telemedicina s pomočjo komunikacijskih in informacijskih tehnologij omogoča zdravstvene storitve na daljavo. Gre za hitro razvijajoče se področje s številnimi možnostmi uporabe: uporablja se lahko za izmenjavo informacij med bolnikom in zdravstvenim delavcem ali samo med zdravstvenimi delavci. Primeri uporabe vključujejo tudi teleposvetovanja, spremljanje določenih telesnih funkcij na daljavo ali pomoč pri diagnostičnih postopkih in/ali zdravljenju. Če ste zdravstveni delavec, boste v tem blogu dobili celovit vpogled v oblike, prednosti, izzive in praktično uporabo telemedicine po vsem svetu.
V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:
Telemedicino opredeljujemo kot „uporabo elektronskih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zagotavljanje in podpiranje zdravstvenega varstva, kadar udeležence ločuje razdalja“ [1]. Termin je v sedemdesetih letih 20. stoletja skoval Thomas Bird iz grške besede ‘tele’ in latinske besede ‘medicus’, ki skupaj pomenita ‘zdravljenje na daljavo’[2].
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje telemedicino kot „zagotavljanje zdravstvenih storitev s strani zdravstvenih delavcev, pri katerih je razdalja odločilen dejavnik, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za izmenjavo veljavnih informacij za namene diagnosticiranja, zdravljenja in preprečevanja bolezni in poškodb, raziskovanja in ocenjevanja ter za lažje nadaljnje izobraževanje zdravstvenih delavcev z namenom varovanja zdravja posameznikov in skupnosti“ [3].
Telemedicina lahko učinkovito prispeva k reševanju številnih izzivov sodobnih zdravstvenih sistemov. Navajamo nekaj primerov iz osnovnega zdravstva, ki neposredno vplivajo na vse druge ravni zdravstvenega varstva: [4]
Demografske spremembe
Povečanje števila kroničnih bolezni
Pomanjkanje zdravstvenih delavcev
Administrativno delo
Telemedicina se pojavlja v različnih oblikah in lahko učinkovito podpira obstoječe strukture zdravstvenega varstva. Kot primer naj navedemo oblike telemedicine, ki so na voljo v Nemčiji: [4]
Posvetovanja z različnimi zdravniki prek spleta. Uporablja se v splošnem zdravstvu, družinski medicini, pri psihoterapiji itd.
Sem sodijo aplikacije za spremljanje srčnega utripa, opomniki za jemanje zdravil in podpora pri zdravljenju.
Bolnike, zlasti tiste s kroničnimi boleznimi, je mogoče spremljati na domu. Pri tem se različni podatki (raven sladkorja v krvi, krvni tlak) elektronsko pošljejo zdravstvenim delavcem.
Aplikacije, ki jih je odobril nemški Zvezni inštitut za zdravila in medicinske izdelke (BfArM). Predpiše jih lahko zdravnik, krije pa jih zdravstveno zavarovanje.
Elektronski recepti, ki jih bolnik predloži v lekarni.
Medicinska sestra iz ordinacije družinskega zdravnika obišče bolnika in rezultate diagnostičnih meritev pošlje oddaljenemu družinskemu zdravniku.
Spletne strani in aplikacije z zdravstvenimi informacijami, svetovalci in podporo.
Medicinski slikovni material in patološki izvidi se pošljejo oddaljenim strokovnjakom za postavitev diagnoze.
Teleurgentni zdravnik (nem. Telenotarzt) je zelo izkušen urgentni zdravnik, ki je dodatno usposobljen za telekomunikacijsko urgentno medicino. Z reševalno ekipo se posvetuje na daljavo, tako da interpretira življenjske znake, ki so mu poslani v realnem času in prek video prenosa v živo iz reševalnega vozila.
Telemedicina omogoča posvetovanja na daljavo in izmenjavo diagnostičnih podatkov, zato zagotavlja boljši dostop do zdravstvenega varstva in odlično podporo storitvam oskrbe na domu, spodbuja dobro duševno počutje, boljšo kakovost oskrbe in večjo varnost, zlasti za starejše. Poleg tega prispeva k znatnemu zmanjšanju stroškov, saj odpravlja potrebo po potnih stroških in spremljevalnem osebju, povezanem z osebnimi obiski, hkrati pa s pravočasnimi diagnostičnimi meritvami zmanjšuje stopnjo hospitalizacije. Kar je zlasti pomembno: telemedicina pomaga zmanjšati tveganje prenosa nalezljivih bolezni, ki se pogosto pojavljajo v bolnišničnem okolju. Tukaj boste našli podrobnejši opis vseh omenjenih prednosti.
Pandemija COVID-19 je opozorila na številne ranljivosti tudi najnaprednejših zdravstvenih sistemov. Kljub temu pa so bili ti izzivi spodbuda za nadaljnjo uveljavitev telemedicine. Vključevanje telemedicinskih storitev v medicinsko prakso poteka razmeroma počasi in je na nekaterih področjih medicine uspešnejše kot na drugih. Tukaj boste izvedeli vse podrobnosti, zakaj je tako, upoštevajoč naslednje dejavnike:
Telemedicina ponuja številne nove možnosti za dostop do zdravstvenih storitev. Zelo pomemben korak je bila njena vključitev v elektronske zdravstvene zapise (EZZ). To je omogočilo boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenega varstva, kar je predstavljalo prednost za ambulantne ustanove, storitve oskrbe na domu in prebivalce oddaljenih območij. Tukaj boste izvedeli več o:
prednostih telemedicine pri ambulantni oskrbi:
prednostih EZZ pri ambulantni oskrbi:
Uporaba telemedicine se med državami zelo razlikuje. V nemškem osnovnem zdravstvu se telemedicina na primer lahko uporablja za teleposvetovanja z bolniki in za komunikacijo med člani zdravniške ekipe:
Medicinski vidiki v komunikaciji z bolniki [4]
Administrativni vidiki v komunikaciji z bolniki [4]
Komunikacija med medicinsko sestro in družinskim zdravnikom na daljavo
Teleposveti med bolniki in zdravniki pa imajo svoje meje. Kot prvo, bolniki nimajo orodij in znanja za osnovne zdravniške preglede. Če obisk v zdravniški ordinaciji ni mogoč, lahko bolnika na domu obišče medicinska sestra. Medicinska sestra je vezni člen med bolnikom in zdravnikom, izvaja preproste diagnostične preiskave, kot so meritve krvnega tlaka ali EKG, in zdravniku sporoča rezultate meritev. Več lahko preberete tukaj.
Telemedicina prinaša številne prednosti za bolnike in zdravstvene delavce. Pri določenih bolezenskih stanjih in na določenih medicinskih področjih omogoča učinkovito spremljanje bolnikov in preglede tudi brez osebnega stika. Vendar pa jo zaznamujejo tudi številni izzivi. Deloma jih je mogoče odpraviti s hibridnimi oblikami osebnih pregledov in izmenjavo diagnostičnih podatkov z oddaljenim splošnim zdravnikom ali specialistom. Osnova telemedicine in njena najpomembnejša prednost bi morali biti elektronski zdravstveni zapisi (EZZ), v katere se samodejno shranjujejo diagnostične meritve (prihranek časa in preprečevanje napak pri ročnem zapisovanju). Na ta način je mogoče diagnostične rezultate primerjati s prejšnjimi za učinkovito diagnostiko in zdravljenje.
Na trgu so nove digitalne diagnostične rešitve , ki vključujejo EZZ in tako omogočajo samodejno shranjevanje podatkov. Zdravstvenim delavcem omogočajo večjo prilagodljivost. Kot prvo jim dovolijo, da se odločijo, kje naj bolnika pregledajo (v zdravstveni ustanovi ali doma). Kot drugo pa jim omogočajo izmenjavo diagnostičnih meritev za posvetovanje – z oddaljeno ordinacijo ali specialisti za hitrejšo diagnostiko in zdravljenje.