- 

Splošno prepričanje, da kardiovaskularne bolezni večinoma prizadenejo moške, sploh ne drži, kljub temu pa so ženske pri obravnavi pogosto prezrte. To velja tudi za periferno arterijsko bolezen (PAB), ki je pri ženskah pogosto napačno ali prepozno diagnosticirana. Številni zapleti in neželeni izidi, povezani s tem in s poznim zdravljenjem, vplivajo na večjo obolevnost in smrtnost.

zenske-in-periferna-arterijska-bolezen

V tem blogu boste izvedeli več o:

  • razširjenosti PAB pri ženskah,
  • pridruženih boleznih in dejavnikih tveganja,
  • simptomih,
  • diagnozi,
  • zdravljenju in izidih.

Ali se PAB pogosteje pojavlja pri ženskah?

Novejše raziskave kažejo, da je stopnja razširjenosti kardiovaskularnih bolezni in PAB pri obeh spolih podobna oziroma da je pri ženskah celo nekoliko večja (5678). Nekatere raziskave ugotavljajo 13,4‑odstotno razširjenost pri moških in 15,6-odstotno pri ženskah. Ti podatki sicer ne nudijo celovitega pregleda stanja, saj je razširjenost močno povezana s starostjo, večina epidemioloških raziskav pa se osredotoča na starejše osebe. Pri osebah, mlajših od 70 let, je razširjenost približno 17,1‑odstotna pri moških in 11,5‑odstotna pri ženskah, vendar se pri ženskah, starih 85 let in več, zviša na 39 %, pri moških enake starosti pa samo na 27 % (9). Preventivni ukrepi na osnovi meritev gleženjskega indeksa so zato priporočljivi, zlasti pri osebah z dodatnimi dejavniki tveganja in pridruženimi boleznimi, tudi če bolniki nimajo zaznavnih simptomov.

Ali se asimptomatska oblika PAB pogosteje pojavlja pri ženskah?

Kot velja za mnoge druge kardiovaskularne bolezni, tudi PAB veliko pogosteje poteka asimptomatsko kot simptomatsko; asimptomatskih je kar 40 % vseh primerov, simptomatskih pa samo 10 % (1011). Raziskave kažejo, da je pri ženskah asimptomatska oblika PAB pogostejša kot pri moških (1213141516). Poleg tega se pri ženskah pogosteje pojavljajo netipični simptomi, ki bi jih lahko pripisali drugim bolezenskim stanjem, zato je diagnoza pogosto pozna, čeprav so morda uvrščene v rizično skupino (17).

Ali so dejavniki tveganja enaki za moške in ženske?

Glavni dejavniki tveganja za PAB (starost, sladkorna bolezen, kajenje in hipertenzija) so enaki pri moških in ženskah, vendar nanje lahko vplivajo različno (181920). Pri kadilkah denimo obstaja do 20‑krat večje tveganje za pojav bolezni kot pri ženskah, ki nikoli niso kadile (21).

Pri ženskah je treba upoštevati tudi posebnosti glede pojava drugih pridruženih kardiovaskularnih bolezni. Predhodna diagnoza koronarne bolezni, miokardnega infarkta (MI), možganske kapi ali prehodnih ishemičnih napadov v splošnem kaže na možnost pojava PAB (222324252627). Pri ženskah pa je po drugi strani verjetneje, da se bo PAB pojavila sama, ob odsotnosti drugih kardiovaskularnih bolezni. Skupaj s pogostim asimptomatskim potekom bolezni so zato možnosti za napačno diagnozo in pozno zdravljenje mnogo večje. Kljub preprostim in cenovno ugodnim diagnostičnim metodam se pri mnogih ženskah pogosto ne opravijo preprosti presejalni testi.

Kako diagnosticirati PAB pri ženskah?

Obstaja več metod diagnosticiranja PAB, med katerimi niso vse primerne za uporabo v splošni medicini, razlikujejo pa se tudi glede na natančnost in zanesljivost. Najbolj natančna in zanesljiva metoda je angiografija, ki omogoča zelo dobro zaznavanje (med 89 % in 100 %) in specifičnost (med 92 % in 100 %), vendar je predraga za splošni pregled in zahteva posebno opremo (2829).

Z vidika priročnosti in finančnega vidika je najboljša metoda za diagnosticiranje meritev gleženjskega indeksa. Gleženjski indeks je mogoče izmeriti oz. izračunati z uporabo doplerjeve sonde in sfigmomanometra ali avtomatske oscilometrično-pletizmografske diagnostične naprave. Zaradi hitrosti in načina delovanja, pri katerem napake uporabnika niso mogoče, je primernejši zadnji pristop. Oseba, ki opravlja preiskavo, mora pri tem upoštevati, da je pri ženskah zaradi manjših arterij vrednost gleženjskega indeksa nižja (303132). Nekatere raziskave so za diagnozo uporabile celo nižjo mejno vrednost (0,88 namesto 0,9) (33). Kljub temu so nižje vrednosti gleženjskega indeksa povezane z večjo obolevnostjo in smrtnostjo pri obeh spolih (34).

Ali ženske s PAB ne prejmejo ustreznega zdravljenja?

Zaradi asimptomatskega poteka bolezni, pogoste odsotnosti pridruženih kardiovaskularnih bolezni in redkega izvajanja ali odsotnosti izvajanja preventivnih presejalnih testov so ženske izpostavljene večjemu tveganju za hudo obolevnost in smrtnost. Ustrezna oblika zdravljenja lahko seveda ublaži številne zaplete in prepreči pojav najresnejših, vendar samo, če temelji na pravočasni in natančni diagnozi. Pri manj resnih primerih običajno zadostuje konzervativno zdravljenje, ki zajema prenehanje kajenja in ustrezno obvladovanje sladkorne bolezni, hipertenzije in dislipidemije (35).

V praksi mnogi bolniki ne prejmejo ustreznega zdravljenja. Raziskave so pokazale, da so bolniki samo s PAB redkeje prejemali statine, zaviralce ACE ali zaviralce krvnih ploščic kot bolniki s PAB in koronarno boleznijo (3940). Ženske so v teh primerih ustrezna zdravila prejemala redkeje kot moški (40). Razmere niso nič boljše v primeru resnejših oblik bolezni, saj so ženske, pri katerih opravijo revaskularizacijo spodnjih okončin, običajno starejše in imajo resnejšo obliko bolezni v primerjavi z moškimi (4142).

Pri ženskah, zlasti starejših, zaradi pogoste asimptomatske narave bolezni in posledične zapoznele diagnoze obstaja večje tveganje za obolevnost in smrtnost zaradi PAB. Možne rešitve so pogostejša presejalna testiranja pri starejših bolnikih, zlasti tistih v rizičnih skupinah, ter agresivno zdravljenje in obvladovanje dejavnikov tveganja pri osebah s pozitivno diagnozo.