We're sorry but mesimedical.com page doesn't work properly without JavaScript enabled. Please enable it to continue.
MESI logo
  1. Domov
  2. sl
  3. kaj morate vede ...

Kaj morate vedeti o najnovejših smernicah o periferni arterijski bolezni


LinkedIn icon Twitter icon Facebook icon

Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosto stanje, ki je premalokrat diagnosticirano in velikokrat povzroči hude posledice. Te lahko vključujejo smrt, možgansko kap, koronarno srčno bolezen, amputacije, demenco in kognitivne okvare [1]. Pozna diagnoza torej predstavlja veliko breme za zdravstvo, tako s finančnega kot kadrovskega vidika. V tem prispevku so na kratko predstavljene najnovejše smernice o periferni arterijski bolezni, ki jih lahko tudi prenesete v obliki priročne brošure na 4 straneh.

what-you-need-to-know-about-the-latest-PAD-guidelines

V tem blogu boste izvedeli več o:

Periferna arterijska bolezen (PAB), preredko diagnosticirano stanje

V primerjavi z miokardnim infarktom in možgansko kapjo je PAB premalokrat odkrita in premalo raziskana. To je med drugim tudi posledica njene pogosto asimptomatske narave:

Globalna-statistika-o-PAB
Globalna statistika o periferni arterijski bolezni (PAB).

Pri številnih bolnikih se ne pojavijo simptomi intermitentne klavdikacije (bolečina v nogah zaradi oviranega pretoka krvi) ali pa se ne gibajo dovolj, da bi se simptomi pokazali [2]. Včasih se težave pri hoji pripišejo normalnemu procesu staranja ali boleznim, kot je artritis [1]. Glede na podatke registra REACH (Reduction of Atherothrombosis for Continued Health) pri vsakem petem bolniku s PAB obstaja možnost kardiovaskularnega zapleta v 1 letu (medtem ko ta možnost pri koronarnih bolnikih obstaja pri vsakem šestem, pri tistih z anamnezo možganske kapi pa pri vsakem sedmem bolniku) [3].

Sistematične meritve gleženjskega indeksa so priporočljive za vse rizične skupine. Če obstaja sum za kalcifikacijo medialne arterije, denimo pri bolnikih s KLB ali sladkorno boleznijo, je treba izmeriti indeks palec-nadlaket ali sočasno izmeriti gleženjski indeks in indeks palec-nadlaket.

Smernice za odkrivanje periferne arterijske bolezni (PAB)

V zvezi s PAB so bile pred kratkim objavljene smernice treh pomembnih organizacij, in sicer znanstvena izjava Ameriškega združenja za srce (AHA), smernice Evropskega združenja za kardiologijo (ESC) in meddruštveno soglasje za obvladovanje periferne arterijske bolezni (TASC-II). Razlikujejo se glede na obravnavane teme in deloma glede na terminologijo.

V znanstveni izjavi Ameriškega združenja za srce (AHA) se uporablja izraz PAB, kar je krajša oblika za termin periferna arterijska okluzivna bolezen – najpogostejši pojav tega stanja. Poudarek je na izboljšanju ozaveščenosti in vrzelih pri obvladovanju tega stanja. Najnovejši epidemiološki in diagnostični podatki so zato predstavljeni zelo podrobno.

Smernice združenja ESC se osredotočajo na vse oblike PAB (tj. vse arterijske bolezni, razen tistih, ki prizadenejo koronarne arterije in aorto). Te vključujejo PAOB (periferno arterijsko okluzivno bolezen) in številne druge. Iz tega razloga se termin PAB v tem dokumentu pogosto uporablja v množinski obliki. Poudarek je na medicinski opredelitvi različnih perifernih arterijskih bolezni in priporočilih za njihovo zdravljenje.

Smernice TASC-II so nasledile transatlantsko meddruštveno soglasje o obvladovanju periferne arterijske bolezni (TASC, 2000). Podobno kot pri izjavi združenja AHA je njihov cilj izboljšanje ozaveščenosti ne le pri vaskularnih specialistih, temveč tudi zdravnikih v osnovnem zdravstvu. Podobno kot v smernicah združenja ESC so predstavljena priporočila za zdravljenje PAB glede na vrsto bolezni. Poudarek je na PAB v nogah [5].

Znanstvena izjava združenja AHA (2021)

Najnovejša znanstvena izjava združenja AHA priporoča izvajanje presejalnih testiranj za PAB z meritvijo gleženjskega indeksa pri naslednjih skupinah ljudi:

  • Osebe, stare 65 let ali več
  • Osebe z običajnimi dejavniki tveganja:
  • sladkorna bolezen
  • kajenje
  • dislipidemija
  • hipertenzija

Izpostavlja tudi naslednje neobičajne dejavnike tveganja:

  • Hemostatski dejavniki (npr. fibrinogen): močan dejavnik za razvoj PAB
  • Nekatere študije kot dejavnik tveganja navajajo HIV: trajno število celic CD4 < 200 celic/mm3
  • Izpostavljenost svincu (običajno podcenjen dejavnik v povezavi s KVB na splošno): ugotovljeno je bilo, da je raven svinca v krvi pri bolnikih s PAB 14 % višja v primerjavi z ostalimi osebami
  • Kadmij: raven kadmija se viša glede na resnost oblike PAB
  • Onesnaženost zraka (življenje v mestnih območjih: dva- do trikrat večje tveganje za PAB; življenje v bližini prometnic: nižji gleženjski indeks)
  • Depresija: bodisi zaradi neupoštevanja navodil za jemanje zdravil ali telesne nedejavnosti
  • Sedeči življenjski slog: dejavnik, ki vpliva (vsaj) na simptomatsko obliko PAB v smislu slabših bioloških označevalcev

Podrobnejše informacije o Ameriškem združenju za srce in njegovi znanstveni izjavi najdete v tem podrobnem poročilu. Pomembna razlika je v tem, da izjava kot dejavnike, ki prispevajo k razvoju PAB, izpostavlja tudi sedeči življenjski slog, okoljske dejavnike (onesnaženost zraka) in depresijo, ostale novejše smernice pa teh dejavnikov ne omenjajo.

Smernice združenja ESC (2017)

Najnovejše smernice združenja ESC poudarjajo interdisciplinarni pristop k obravnavi PAB, ki zahteva tako imenovano vaskularno ekipo. Podrobna klinična anamneza (dejavniki tveganja za kardiovaskularne zaplete, pridružene bolezni, simptomi v različnih žilnih območjih) in fizični pregled bolnika sta ključnega pomena. Enako velja za oceno življenjskega sloga, prehrane in telesne dejavnosti. Priporočljivo je, da se v procesu uporabijo podrobni vprašalniki.

Pri tem je merjenje gleženjskega indeksa označeno kot uporabna neinvazivna metoda za diagnosticiranje in spremljanje PAOB ter močan označevalec splošnega tveganja za kardiovaskularne zaplete in aterosklerozo.

Smernice združenja ESC priporočajo zgodnje merjenje gleženjskega indeksa za naslednje skupine:

Rizične-skupine-za-PAB
Rizične skupine za periferno arterijsko bolezen (PAB) skladno s smernicami združenja ESC.

TASC-II (2007)

Poleg dejavnikov tveganja za PAB se smernice TASC-II osredotočajo na posledice PAB, med drugim na:

  • petletno prognozo za osebe z intermitentno klavdikacijo,
  • vpliv dejavnikov tveganja na razvoj CLI (vrednosti gleženjskega indeksa, sladkorni bolniki, kadilci, osebe nad 65 let, nenormalne ravni lipidov),
  • enoletno prognozo za bolnike s CLI,
  • dvoletno prognozo za osebe z amputacijami pod kolenom.

Pri tem je tveganje za kardiovaskularne zaplete pri osebah s PAB povezano z resnostjo PAB, ki jo opredeljuje vrednost gleženjskega indeksa.

Smernice TASC-II ugotavljajo, da je zgodnje odkrivanje PAB pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za razvoj težav na stopalih, bistvenega pomena za preprečevanje amputacij. [5] To se ujema s smernicami združenja ESC, ki so bile izdane desetletje pozneje, navajajo pa, da lahko poznavanje vrednosti gleženjskega indeksa pripomore k prepoznavanju tveganja za zaplete na spodnjih okončinah in preprečevanju pojava ran na stopalih. [1]

Pri kroničnih ranah je ključnega pomena izbira ustreznega zdravljenja, saj so posledice uporabe kompresije pri nestisljivih arterijah lahko izjemno resne. Smernice društva WOCN (Wound, Ostomy and Continence Nurses Society) [4] navajajo, da je treba pred začetkom kompresijske terapije v primeru venske insuficience, trombotičnega tveganja ali razjed na spodnjih okončinah izmeriti gleženjski indeks. Smernice TASC-II navajajo referenčne vrednosti gleženjskega indeksa [5], ki so spodaj predstavljene v kombinaciji s smernicami društva WOCN za medicinsko kompresijo:

Referenčne-vrednosti-gleženjskega-indeksa-v-smernicah-TASC-II
Referenčne vrednosti gleženjskega indeksa v smernicah TASC-II v kombinaciji s smernicami društva WOCN za varno medicinsko kompresijo.

Posledice preredko diagnosticirane periferne arterijske bolezni (PAB)

Pomembna ugotovitev, ki jo lahko pridobimo iz treh najnovejših smernic o periferni arterijski bolezni, je, da je PAB kompleksna bolezen, na katero vplivajo številni dejavniki, kot so genetika, sodoben (sedeči) življenjski slog, kakovost okolja, telesna dejavnost in tudi duševno stanje, denimo depresija [1]. Vsak nov sklop smernic vsebuje več informacij o tem kompleksnem, vendar naraščajočem pojavu in dodatni ceni, ki jo bomo morali plačati, če bo stanje še naprej premalokrat diagnosticirano.

Dokazi na osnovi najnovejših smernic o periferni arterijski bolezni kažejo, da je PAB močan napovedovalec možganske kapi in miokardnega infarkta, zato obstaja velika povezava s smrtnostjo. Bolezen je povezana tudi z resnimi zapleti, kot so amputacije in akutna ishemija okončin, ki močno vplivajo na kakovost življenja [1]. Pozna diagnoza zato predstavlja veliko breme za bolnika in zdravstvo. Presejalno testiranje za PAB na osnovi meritve gleženjskega indeksa, zlasti pri osebah z velikim tveganjem, je povezano z znatnim znižanjem stroškov in več leti zdravstveno kakovostnega življenja.

Tehnološke rešitve za učinkovito odkrivanje periferne arterijske bolezni (PAB)

Merjenje gleženjskega indeksa s standardnimi napravami, kot je ročna Dopplerjeva sonda, je zamudno in zahteva usposobljen kader. Zaradi tega je merjenje gleženjskega indeksa s tradicionalnimi metodami težko dostopno, posledično pa se PAB mnogokrat ne odkrije in ne zdravi.

Digitalne rešitve uspešno zapolnjujejo to vrzel ter omogočajo učinkovitejše in priročnejše preglede.

S sodobnimi pripomočki, kot sta osnovna naprava MESI ABPI MD ali pametna naprava MESI mTABLET ABI, meritev gleženjskega indeksa traja zgolj eno minuto. To omogoča večjo dostopnost v osnovnem zdravstvu in na področjih, kot je oskrba kroničnih ran, saj pripomore k razlikovanju med venskimi in arterijskimi ranami, določitvi ustrezne kompresijske terapije in odkrivanju PAB pri bolnikih z visokim tveganjem, vključno s sladkornimi bolniki.

Zakaj izbrati rešitve MESI ABI?

  • Preprosta in zanesljiva meritev v 1 minuti z interpretacijo pulznega vala
  • Tehnologija 3CUFF™ omogoča sočasno merjenje
  • Algoritem PADsense™ za zaznavanje hude periferne arterijske bolezni
  • Na voljo je več velikosti manšet

Podrobnejše informacije o teh rešitvah najdete tukaj.


Brochure-with-PAD-facts-and-guidelines

Prenesite 4-stransko brošuro z dejstvi in smernicami v zvezi s PAB tukaj.