Kako izmeriti krvni tlak v ambulanti in kaj razkrivajo njegove vrednosti? Priročnik za zdravnike

Kardiovaskularnih zdravstvenih parametrov je veliko in skoraj toliko je tudi diagnostičnih pripomočkov za njihovo merjenje, vendar so le redki tako univerzalni kot krvni tlak (KT). Bistveno je, kako izmerimo krvni tlak in interpretiramo izmerjene vrednosti. Vse smo pojasnili v nadaljevanju. Na koncu članka lahko najdete tudi priročno brošuro z vsemi bistvenimi informacijami o KT za svojo ambulanto.

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

• Zakaj je krvni tlak pomemben?
  
• Kako pravilno izmeriti krvni tlak?
  
• Nizek, običajen in visok krvni tlak
  
• Naprave za učinkovito merjenje krvnega tlaka

Zakaj je krvni tlak pomemben?

Pomembnost in merjenje KT sta samoumevna vsakemu zdravniku, še preden dokonča šolanje. Krvni tlak je pomemben iz treh razlogov. Prvič, odraža fizično in duševno dogajanje v telesu. Drugič, vedno ima jasen vpliv na telo. Tretjič, pripomore pri odkrivanju različnih stanj in oceni kardiovaskularnega tveganja. Če odkrijemo neobičajne ravni krvnega tlaka in stanje začnemo pravočasno zdraviti, se lahko izognemo resnim zapletom, kot so srčni infarkt, srčno popuščanje, ishemične bolezni srca in celo smrt.

Podrobna predstavitev različnih vidikov, merjenja in interpretacije krvnega tlaka je na voljo v video predavanju dr. Jane Brguljan Hitij [1]:

Kako izmeriti krvni tlak v ambulanti?

Nizek, običajen in visok krvni tlak

Poudariti je treba, da so nizek, visok in običajen krvni tlak zgolj okvirna poimenovanja za vrednosti krvnega tlaka, ki nimajo vedno jasnih meja.

Na primer, visok običajni krvni tlak lahko v določenem časovnem obdobju močno vpliva na zdravje. Framinghamska študija srca kaže, da so kardiovaskularni zapleti veliko pogostejši pri ljudeh z visokim običajnim krvnim tlakom kot pri osebah z običajnim krvnim tlakom [1].

Za človeško telo sta lahko škodljiva tako visok kot nizek krvni tlak, zato so pri rizičnih bolnikih potrebne redne kontrole krvnega tlaka. V nadaljevanju sta oba podrobneje opisana, navedene pa so tudi pridružene bolezni, ki so lahko nevarne za bolnike.

Hipertenzija

Hipertenzija, nenehno povišan krvni tlak, je pomemben dejavnik tveganja za različne kardiovaskularne bolezni in bolezni, povezane s kardiovaskularnim sistemom, zlasti za tiste z aterosklerotično etiologijo (hipertenzija je že dejavnik tveganja za aterosklerozo) [3, 4, 5]. Mednje spadajo koronarna arterijska bolezen (KAB), ki je pri bolnikih s hipertenzijo do 2,3-krat smrtonosnejša, možganska kap, upad kognitivnih sposobnosti, demenca in retinopatija [6, 7, 8]. Navsezadnje je hipertenzija tudi dejavnik tveganja za periferno arterijsko bolezen (PAB) in kronično ledvično bolezen (KLB) [9, 10].

Hipertenzija, tj. vrednosti KT v ambulanti ≥ 140/90 mmHg, je povezana z več natančno opredeljenimi dejavniki tveganja, vendar je težko presoditi, v kakšni meri ti prispevajo k hipertenziji in njeni resnosti [11]. Velika večina, do 95 % bolnikov s hipertenzijo, ima esencialno (idiopatično) hipertenzijo, tj. brez določljivega vzroka [12]. Preostalih 5 % bolnikov s hipertenzijo ima sekundarno hipertenzijo, katere vzrok je določljiv – eden od najpogostejših je stenoza renalnih arterij.

Merjenje krvnega tlaka v ambulanti pa morda ne zadostuje za odkrivanje naslednjih, zelo pogostih vrst hipertenzije.

Hipertenzija bele halje

Hipertenzija bele halje (HBT) je stanje povišanega krvnega tlaka, ki se pojavi, kadar bolnik v zdravstvenem okolju občuti stres; bolnikov krvni tlak je v drugih okoliščinah, npr. doma, običajen. Vendar pa študije kažejo, da resnično raven bolnikovega krvnega tlaka bolje odraža 30-minutno merjenje krvnega tlaka v ambulanti. Pri slednjem gre za zaporedje več meritev, ne le nekaj meritev kot pri standardnem postopku merjenja krvnega tlaka v ambulanti [13].

Prikrita hipertenzija

Prikrito hipertenzijo je v ambulanti zelo težko odkriti, ker lahko bolnikov krvni tlak neobičajno narašča le občasno, npr. pri določenih dejavnostih izven zdravstvene ustanove.

Če obstaja sum za hipertenzijo bele halje ali prikrito hipertenzijo, je treba opraviti celodnevno spremljanje krvnega tlaka (v tem primeru je naprava na bolnika nameščena do 24 ur) ali redne meritve krvnega tlaka doma. Merjenje krvnega tlaka doma je izjemno pomembno, saj je splošni nadzor krvnega tlaka po vsem svetu zelo slab. To bi lahko izboljšali na zelo preprost način, saj so komercialno dostopne naprave za merjenje krvnega tlaka doma zlahka dostopne:

Ljudem vedno svetujemo, naj si poleg termometra omislijo še merilnik krvnega tlaka. Ta mora biti preverjen in zanesljiv ter imeti manšeto za nadlaket.

(dr. Jana Brguljan Hitij)

Hipertenzija

V nasprotju s hipertenzijo gre pri hipotenziji bolj za fiziološko kot bolezensko stanje. Ker je obravnavana kot KT z vrednostjo 90/60 mmHg ali nižjimi vrednostmi, navadno ne predstavlja težave pri bolnikih, ki so sicer zdravi in brez simptomov, ter jo pogosto povezujejo z dobrim zdravjem in telesno pripravljenostjo. Tudi v splošni javnosti je manj znana, saj preventivni programi navadno niso na voljo.

Hipotenzijo najpogosteje povzročajo akutni kardiovaskularni zapleti, anafilaksa, septični šok, nekatera zdravila, težave z endokrinim sistemom in le redko dejavniki življenjskega sloga (npr. pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline) [14]. Tako kot pri hipertenziji so vzročni dejavniki številni, kompleksni in se med seboj pogosto prekrivajo. Med najresnejše spadajo akutna stanja, kot so hemoragični šok, vročinska izčrpanost in vročinska kap [15, 16].

Zlasti pri starejših se lahko pojavi stanje, znano kot ortostatska hipotenzija (posturalna hipotenzija). To pomeni, da se bolnikov krvni tlak zniža, ko vstane iz sedečega ali ležečega položaja. To lahko povzroči padec in poškodbe [1].

Naprave za učinkovito merjenje krvnega tlaka v ambulanti

Ustrezno zdravljenje krvnega tlaka se vedno začne s pravilno izmerjenimi vrednostmi krvnega tlaka. Poleg pravilne tehnike merjenja krvnega tlaka v ambulanti, ki je bila opisana, je bistvena tudi uporaba preverjene naprave za merjenje krvnega tlaka. V tem primeru je krvni tlak v ambulanti mogoče preprosto izmeriti, njegova vrednost pa lahko zdravniku marsikaj razkrije.

Na trgu so številne naprave, ki se razlikujejo glede na stopnjo natančnosti in zmogljivosti. Nekatere od njih se ponašajo tudi z dodatnimi funkcijami, ki omogočajo več kot zgolj preprost diagnostični postopek merjenja krvnega tlaka. Na primer, samodejni vnos meritev v bolnikov elektronski zdravstveni zapis (EZZ) in takojšnja izmenjava podatkov z bolnikovim zdravnikom (če se meritev denimo ne opravi v ambulanti) ali specialistom lahko pripomoreta k hitrejšemu in učinkovitejšemu zdravljenju.

Spremenite način merjenja krvnega tlaka.

doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med.

Specialistka interne medicine in kardiologije

Dr. Brguljan Hitij je predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Po končanem študiju medicine leta 1990 je svojo izobraževalno pot nadaljevala kot raziskovalka na Katoliški univerzi v Leuvnu (Belgija), kjer je zaključila magistrski in doktorski študij. Pri raziskovanju se osredotoča na visok običajni krvni tlak in pomen celodnevnega spremljanja krvnega tlaka pri odkrivanju prikrite hipertenzije. Je aktualna predsednica slovenskega Združenja za arterijsko hipertenzijo, aktivna članica Evropskega združenja za hipertenzijo (ESH) in Evropskega združenja za kardiologijo (ESC) ter izvršna članica uredniškega odbora akademskega časopisa Journal of Hypertension.