Merjenje vitalnih znakov v bolnišnicah

Vitalni znaki so kazalnik stanja življenjsko pomembnih telesnih funkcij. V bolnišnicah se vrednosti vitalnih znakov uporabljajo za ocenjevanje trenutnega zdravstvenega stanja bolnika in za spremljanje procesa okrevanja ali zdravljenja. V tem prispevku so predstavljene različne klasifikacije vitalnih znakov, izzivi pri spremljanju vitalnih znakov v bolnišnicah in tehnološke rešitve za njihovo učinkovito ocenjevanje. Opisane rešitve temeljijo na digitalni tehnologiji, ki podpira možnost povezovanja različnih diagnostičnih naprav in elektronskih zdravstvenih zapisov (EZZ). 

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

• Katere vrste vitalnih znakov poznamo?
• Kakšni so izzivi ocenjevanja vitalnih znakov v bolnišnicah?
• Kako učinkovito izvajati ocenjevanje vitalnih znakov v bolnišnicah?

Katere vrste vitalnih znakov poznamo?

Klasifikacije vitalnih znakov se razlikujejo glede na sistem zdravstvenega varstva oz. klinično okolje.

V okviru klasifikacije, pri kateri se merijo 4 glavni vitalni znaki, so to: telesna temperatura, krvni tlak, pulz (srčni utrip) in frekvenca dihanja. Pri tem je treba upoštevati, da imajo pediatrični bolniki, odrasli in starejši bolniki različne referenčne vrednosti. To je pomembno, ker je za otroke na primer značilen višji pulz kot za odrasle, za starejše bolnike pa nižja temperatura jedra. [1] [2] [3] [4]

Peti vitalni znak je navadno saturacija oz. nasičenost krvi s kisikom, ki je postala pomembna med pandemijo COVID-19 [5]. V drugih klasifikacijah lahko peti vitalni znak vključuje bolečino, raven glukoze v krvi in celo menstrualni cikel [6], [7] [8] [9] [10]. Šesti vitalni znak je odvisen od specialističnega področja: pri poškodovancih je to lahko koncentracija CO2 na koncu normalnega izdiha, pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo dispneja, pri starejših denimo hitrost hoje ali njihovo funkcionalno stanje oziroma delirij [11] [12] [13] [14] [15] [16].

Navedene vitalne znake, razen bolečine, ki jo bolniki ocenjujejo sami in je zato subjektivna, ter ravni zavesti, ki jo odvisno od okolja in specifičnosti ocenjujemo z Glasgowsko lestvico kome, ACVPU, FOUR itd., merimo z različnimi metodami in diagnostičnimi napravami [3] [4].

Kakšni so izzivi spremljanja vitalnih znakov v bolnišnicah?

Administrativno breme

Sodobni sistemi zdravstvenega varstva po vsem svetu se soočajo z veliko količino administrativnega dela, ki je tudi eden glavnih vzrokov za izgorelost zdravstvenega osebja [9] [10] [11] [12] [13] [14]. Življenjski znaki so sestavljeni iz številnih parametrov. Brez dovršene digitalne tehnologije postopek merjenja obsega številne korake na različnih napravah, ki jim nato sledi še ročni vnos rezultatov v pacientovo kartoteko oz. karton.

Študije kažejo, da so največjemu tveganju za izgorelost izpostavljeni reševalci in medicinske sestre [15]. Večina administrativnih nalog se prenese na slednje, ki imajo posledično manj časa za paciente [14]. V študijah je bila ugotovljena povezava med izgorelostjo medicinskih sester ter njihovo oceno varnosti in kakovosti oskrbe v bolnišnici [16] [17] [18]. Podatek je zaskrbljujoč, saj medicinske sestre niso zadolžene le za spremljanje vitalnih znakov, temveč tudi za prepoznavanje njihovih trendov in pravočasno odkrivanje morebitnega poslabšanja [19].

Napake pri medicinskih postopkih

Trendi poslabšanja vitalnih znakov se odražajo v stopnjah neuspešnega reševanja (failure-to-rescue – FTR), torej v številu smrti pacientov zaradi zapletov, povezanih z zdravstveno oskrbo, osnovnimi boleznimi ali kirurškim posegom [20].

Kljub dobro raziskani povezavi med poslabšanjem nekaterih vitalnih znakov nekaj ur pred večjimi zdravstvenimi dogodki, kot je kardiopulmonalni zastoj, so lahko zdravstveni delavci premalo strokovno podkovani o pomenu sprememb vitalnih znakov in njihovem vplivu na oskrbo bolnikov [21] [22] [23] [24]. Zato lahko spremembe vitalnih znakov ostanejo neopažene ali pa se odkrijejo, ko je za ukrepanje že prepozno [25] [26] [27] [28]. Razlogi za to so različni, npr. neustrezno merjenje, neustrezen odziv na nenormalne vrednosti ali nejasne smernice o tem, kako pogosto je treba meriti vitalne znake [5] [29] [30] [31].

Napake zaradi ročnega vnosa podatkov

Bolnišnične medicinske sestre pogosto ročno zapisujejo vitalne znake in jih pozneje prepišejo v bolnikovo zdravstveno kartoteko. Tovrsten potek pa ni le zamuden, poveča se tudi možnost napak. V povprečju je za merjenje vitalnih znakov in njihovo ročno zapisovanje potrebnih več kot 5 minut [32] [33]. Uporaba EZZ postopek pospeši in porabljen čas skrajša za polovico [34] [35].

Posebna študija je primerjala pravočasnost in natančnost podatkov med tremi različnimi protokoli upravljanja podatkov o vitalnih znakih [36]: papirnim vnosom podatkov (prepisovanjem podatkov z monitorja za merjenje vitalnih znakov na list papirja in nato prepisovanje v zdravstveni karton); kombinacijo papirnega in elektronskega vnosa podatkov (prepisovanjem iz ročnih zapiskov v sistem EZZ na računalniku na prenosni delovni postaji na kolesih); in vnosom podatkov v EZZ z uporabo tablice, pritrjene ob monitorju za spremljanje vitalnih znakov [36]. Izkazalo se je, da je tretji protokol bistveno hitrejši od drugih dveh, a bi lahko bil še hitrejši, če bi bil prenos podatkov med diagnostično napravo in tabličnim računalnikom optimiziran.

Nezadostna uporaba in povezljivost s sistemom EZZ

EZZ ima v primerjavi s papirnatim evidentiranjem številne prednosti. Najpomembnejša je izboljšana kakovost oskrbe, in sicer iz več razlogov: večja učinkovitost, manj medicinskih napak zaradi zanesljivejših podatkov ter boljša dostopnost podatkov za zdravnike in medicinske raziskovalce [37] [38] [39] [40]. Tudi stroški so nižji in statistike kažejo, da je zoper uporabnike EZZ vloženih manj odškodninskih tožb kot zoper uporabnike papirne medicinske dokumentacije. [41]

Pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati pri celovitejši uporabi EZZ, je varnost podatkov [42] [43] [44]. Ta vidik je med drugim povezan z usposobljenostjo osebja; usposabljanje ima osrednjo vlogo pri uspešnosti in varnosti uvajanja EZZ. Če namreč osebje ni ustrezno usposobljeno, to povečuje njegovo nezadovoljstvo s sistemom EZZ in lahko privede do resnih zdravstvenih napak [45] [46]. Še en odločilen dejavnik pri uvajanju EZZ je posluh delovnega okolja za potrebe osebja –  spodbujanje avtonomije medicinskih sester, zagotavljanje ustreznega tovrstnga kadra, njegovo vključevanje v upravne odločitve, timsko delo, prožen delovni proces itd. [47] [48] [49] [50] [51] Nenazadnje pa mora biti sistem EZZ intuitiven in enostaven za uporabo, tudi z vidika merjenja vitalnih znakov in vnosa izmerjenih podatkov. [52]

Kako učinkovito izvajati ocenjevanje vitalnih znakov v bolnišnicah?

Digitalno merjenje vitalnih znakov

MESI mTABLET Vitals je celovita rešitev za spremljanje vitalnih znakov. Avtomatizira meritve krvnega tlaka, nasičenosti krvi s kisikom in temperature (ponuja brezkontaktni in klasičen termometer v enem), hkrati pa omogoča ročni vnos frekvence dihanja, bolečine in  vrednosti ACVPU.  Ročni vnos temelji na drsniku, kar prihrani čas. Ponuja tudi avtomatiziran zgodnji opozorilni točkovnik NEWS2 S1, ki pomaga zaznati poslabšanje stanja bolnika in zagotavlja opozorila na podlagi standardiziranih meril.

Po potrditvi se rezultati merjenja vitalnih funkcij samodejno shranijo v digitalno kartoteko pacienta. Do njih je mogoče dostopati kadar koli in jih v grafični obliki primerjati s preteklimi meritvami. Brezhibna integracija z vašim sistemom EZZ pomeni manj administrativnih opravil in manj napak.

Vsa diagnostična orodja so brezžična, kar izboljšuje mobilnost in higieno, prihrani prostor in poveča učinkovitost delovnih postopkov.

MESI mTABLET Vitals pa ne omogoča le učinkovitega upravljanja vitalnih funkcij; je namreč del diagnostičnega sistema MESI mTABLET. To pomeni, da lahko kadar koli dodate druga diagnostična orodja (EKG, napredno spirometrijo, gleženjski indeks itd.) ter klinične aplikacije za spremljanje zdravljenja ran in izdelavo protokolov. Sistem je skalabilen, zato ga zlahka prilagodite različnim oddelkom in na dolgi rok pomeni prihranek stroškov v primerjavi s posameznimi ločenimi napravami. Zasnovali smo torej zelo prilagodljivo in inteligentno rešitev za sodobna bolnišnična okolja.