Kako uspešno izvesti spirometrijo

Spirometrija je osnovna metoda za ovrednotenje delovanja pljuč. Ste zdravstveni delavec in želite osvežiti svoje znanje? Ta priročnik ponuja izčrpen pregled tem – od osnovnih konceptov spirometrije do najpogosteje diagnosticiranih stanj in napredka v tehnologiji spirometrije. Vabljeni tudi k prenosu brezplačne e-knjige!

V tem blogu boste izvedeli več o naslednjih temah:

1. Kako deluje spirometrija

• Kaj je spirometrija?

• Kdaj izvajamo spirometrijo?

• Katera stanja lahko odkrije?

• Kaj merimo s spirometrijo?

2. Kako opraviti spirometrijsko meritev

3. Pogosto diagnosticirana stanja v spirometriji

4. Avtomatska orodja v spirometriji

5. Primerjava različnih spirometrijskih naprav

Kako deluje spirometrija

Kaj je spirometrija?

Spirometrija je osnovna metoda za ocenjevanje delovanja pljuč. Gre za preprost neinvaziven diagnostični test, ki meri:

• koliko zraka lahko bolnik vdihne in nato izdihne z največjo močjo

• kako preprosto in kako hitro lahko bolnik izdihne zrak z največjo močjo.

Kdaj izvajamo spirometrijo?

Spirometrija se izvaja na različnih ravneh v zdravstvu. Uporabljamo jo za:

• Odkrivanje, spremljanje in obvladovanje pljučnih bolezni [3]

V primeru odkritja ali suma na pljučno bolezen s pomočjo spirometrije lažje diagnosticiramo bolezen, izmerimo njen vpliv na delovanje pljuč, ocenimo odzivnost dihalnih poti, spremljamo učinek predpisane terapije, analiziramo predoperativna tveganja in določimo prognozo.

• Ocenjevanje izpostavljenosti tveganjem

Spirometrija se uporablja za spremljanje neželenih učinkov zdravil, ki lahko povzročijo pljučno toksičnost, ali vpliva izpostavljenosti škodljivim snovem.

• Preverjanje splošnega stanja pljuč

Spirometrija nam pomaga oceniti posameznikovo zdravje pljuč, npr. pred zaposlitvijo (zlasti pri rizičnih poklicih) ali pred opravljanjem dejavnosti s fizičnim tveganjem.

Katera stanja lahko odkrijemo?

Spirometrija se med drugim uporablja za odkrivanje naslednjih stanj: [4]

• Obstruktivne pljučne bolezni

Ovirajo pretok zraka in povzročajo težave z dihanjem (npr. astma, KOPB).

• Restriktivne pljučne bolezni

Omejujejo raztezanje stene prsnega koša ali elastičnost pljuč; zaradi tega se zmanjša volumen zraka, ki ga bolnik lahko vdihne (npr. sarkoidoza, pljučna fibroza).

• Kardiovaskularna tveganja

Pojavijo se lahko zaradi pljučnih zapletov ter vključujejo koronarno arterijsko bolezen (KAB) in srčni infarkt. [5]

Kaj merimo s spirometrijo?

Mehanika dihanja

Pljuča so elastičen organ. Ko vdihnemo, se trebušna prepona in druge mišice, ki sodelujejo pri dihanju, skrčijo, zato se prsni koš razširi. To širjenje povzroči podtlak v pljučih, posledočno pa vsrkanje zraka. [6] [7] [68]

Ko VDIHNEMO, zrak potuje vzdolž sapnika in po dveh velikih ceveh, imenovanih bronhija, vstopi v pljuča. V pljučih se bronhija razdelita na številne majhne cevke, imenovane bronhioli, ki spominjajo na veje drevesa. Bronhioli se končajo s skupki drobnih zračnih vrečic, imenovanih alveoli. Ti imajo občutljive stene z mrežo drobnih krvnih žil. Ko vdihnemo, se kisik iz vdihanega zraka razprši v te žilice in vstopi v krvni obtok.

Med IZDIHOM se mišice sprostijo, ogljikov dioksid, odpadni produkt presnove, pa se izloči. Bistveno vlogo pri tem igra elastičnost alveolov in bronhijev.

Kako opraviti spirometrijsko meritev

Spirometrija vključuje vrsto korakov in postopkov za natančne meritve dihanja. Tukaj je kratek povzetek, izčrpen članek pa najdete tukaj:

Postopek se začne s pripravo in kalibracijo naprave, kar zagotavlja natančne odčitke, sledi pa izbira ustreznih napovednih modelov za referenčne vrednosti. Za zagotavljanje zanesljivih rezultatov je ključna tudi priprava pacienta. Med izvajanjem meritev se lahko uporablja spirometrija z odprto ali zaprto zanko. Pri interpretaciji rezultatov je mogoče uporabitiZ rezultat – matematično kombinacijo odstotka napovedne vrednosti in opažene variabilnosti med posamezniki.

Merila sprejemljivosti določajo, da so potrebni vsaj trije sprejemljivi manevri, merila ponovljivosti pa zagotavljajo skladnost najboljših dveh manevrov. Pri tem je treba uporabiti merila ponovljivosti in sprejemljivosti ter največ osem manevrov, kot določajo nacionalne in mednarodne smernice.

Tukaj najdete podroben opis vsega zgoraj navedenega, vključno s tabelo z definicijami najpogostejših meritev/parametrov spirometrije.

Čas, volumen in pretok

Gre za tri osnovne meritve v spirometriji. Pri njihovem testiranju bolnik izvede vrsto dihalnih tehnik ali dejanj, imenovanih manevri.

ČAS

Pri spirometriji je najpomembnejši časovni vidik običajno dolžina izdiha. Odvisno od preiskave mora bolnik izdihniti čim bolj silovito in v polnosti (manever FVC) ali čim počasneje in enakomerneje (manever SVC). V obeh primerih bolnik izdihuje, kolikor dolgo zmore.

Za zanesljive rezultate sta potrebna največja moč in enakomeren pretok zraka brez prekinitev. Med manevrom bolnika običajno spodbujamo, denimo z besedami: »Še, še, še.«

Graf prikazuje čas na osi x in volumen zraka (vdihanega/ izdihanega) na osi y. [7]

VOLUMEN

Volumen se nanaša na merjenje količine zraka, ki jo bolnik vdihne ali izdihne med izvajanjem različnih manevrov.

Graf volumen/čas v realnem času

Graf volumen/čas v realnem času se uporablja za opazovanje vzorcev dihanja v živo med postopkom in prikazuje naslednje meritve:

• Inspiracijski rezervni volumen (IRV): največja količina zraka, ki jo je mogoče vdihniti po normalnem (pasivnem) vdihu.

• Dihalni volumen (TV): količina zraka, ki se med vdihom ali izdihom premakne v pljuča ali iz njih, medtem ko bolnik počiva (in diha normalno oz. pasivno).

• Funkcionalni rezidualni volumen (FRV): količina zraka, ki ostane v pljučih ob koncu normalnega (pasivnega) izdiha.

• Ekspiracijski rezervni volumen (ERV): največja količina zraka, ki jo je mogoče izdihniti po normalnem (pasivnem) izdihu.

• Rezidualni volumen (RV): količina zraka, ki ostane v pljučih po maksimalnem izdihu.

• Vitalna kapaciteta pljuč (VLC, VC): največja količina zraka, ki ga počasi izdihujemo iz popolnoma napolnjenih pljuč (po globokem vdihu).

• Totalna pljučna kapaciteta (TLC): največja količina zraka v pljučih po maksimalnem vdihu.

Celoten seznam in opredelitve spirometrijskih meritev najdete tukaj.

PRETOK

Pretok se nanaša na hitrost, s katero zrak pri dihalnih manevrih potuje v pljuča ali iz njih.

Graf pretok/volumen prikazuje pretok (v l/s) in njegovo povezavo z volumnom pljuč (v l) med:

• maksimalnim vdihom po popolnem izdihu in

• maksimalnim izdihom po popolnem vdihu.

Tukaj je nekaj parametrov, ki jih lahko izmerimo: [8]

Celoten seznam in opredelitve spirometrijskih meritev najdete tukaj.

Ali je spirometrijski rezultat vedno točen?

Pri spirometrijskem postopku je treba zagotoviti, da je meritev:

• objektivna,

• neinvazivna,

• občutljiva na hitre spremembe in

• ponovljiva.

Zaradi tehnološkega napredka, zlasti na področju digitalnih spirometrov, je spirometrija postala preprostejša in mnogo zanesljivejša kot v preteklosti, vendar je vedno treba upoštevati nekaj dejavnikov. [2] [3] [11]

Prvič, test je v veliki meri odvisen od sodelovanja in truda bolnika. Drugič, diagnosticiranje pljučnih bolezni je lahko dolgotrajen in zapleten proces; njihovi simptomi se pogosto prekrivajo, tudi z boleznimi, ki niso povezane s pljuči. [9] 

Zato se spirometrijski rezultati vedno interpretirajo v kombinaciji z drugimi izvidi, simptomi in anamnezo bolnika.

Katere so kontraindikacije za spirometrijo?

IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: spodnji seznam kontraindikacij se lahko sčasoma spremeni in ni popoln. Pred izvedbo spirometrije se seznanite z najnovejšimi smernicami.

Absolutne kontraindikacije

• Nedavni miokardni infarkt ali akutni koronarni sindrom

• Okužba dihal, nedavni pnevmotoraks ali pljučna embolija

• Hemodinamska nestabilnost (nenormalna ali motena kardiovaskularna funkcija, ki povzroča nezadosten pretok krvi)

• Rastoča ali velika (> 6 cm) anevrizma prsne ali trebušne aorte

• Akutna hemoptiza (izkašljevanje krvi)

• Odstop mrežnice

• Intrakranialna hipertenzija

Relativne kontraindikacije

• Stanja, ki otežujejo držanje ustnika (npr. bolečine v predelu obraza)

• Bolniki, ki jih ni mogoče poučiti o pravilni uporabi naprave (bolniki z demenco, majhni otroci)

• Hipertenzivna kriza (nenadno, močno povišanje krvnega tlaka)

• Nedavni kirurški posegi na področju prsnega koša, trebuha, oči, ušes, grla, nosu ali možganov

Pogosto diagnosticirana stanja v spirometriji

Najpogostejša stanja, ki se diagnosticirajo s spirometrijo, je mogoče razvrstiti v dve kategoriji. Za podroben opis simptomov, zdravljenja, odkrivanja in odstopanj od normalnega delovanja pljuč kliknite tukaj:

Obstruktivne bolezni:

• Astma

• Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

1. Bronhitis

2. Emfizem

• Cistična fibroza

• Bronhiektazija

Restriktivne bolezni:

• Pljučnica

• Pljučna fibroza

• Sarkoidoza

Avtomatska orodja v spirometriji  

Uspeh spirometričnih meritev je v veliki meri odvisen od bolnikovega truda. Digitalna tehnologija pa lahko pri preiskavi pomaga tako bolniku kot zdravniku. MESI mTABLET SPIRO ponuja številne digitalne funkcije za lažje in hitrejše delo. Kliknite tukaj, če želite izvedeti več o naslednjem:

• prikaz krivulje pretoka in volumna v realnem času, ki omogoča učinkovito spremljanje in vodenje bolnika,

• opozorila o kakovosti manevrov vas opozorijo na morebitne težave,

• tehnologija BestBreath™ za samodejno izbiro najboljših rezultatov (po želji jih lahko izberete tudi ročno) in

• spodbujevalni način z animacijo za pediatrične namene.

Primerjava različnih spirometrijskih naprav

Na trgu so na voljo različne vrste spirometrijskih naprav. Najpogostejši so namizni spirometri in spirometri z računalniško osnovo. Med najučinkovitejše pa spadajo digitalni spirometri nove generacije. MESI mTABLET SPIRO je najbolj vsestranski digitalni spirometer – s številnimi sistemskimi prednostmi in dodatnimi funkcijami za različne ravni zdravstva. Podrobno primerjavo različnih vrst spirometrov glede njihove uporabe, programske opreme, načina delovanja, možnosti razširitve in kalibracije najdete tukaj. 

Na voljo je uporabniku prijazna e-knjiga o SPIROMETRIJI, ki vključuje številne ilustracije!