- 

Trenutna pandemija covida-19 je temeljito spremenila način delovanja družbe in gospodarstva. Nekateri so zato uspešnejši od drugih, vsekakor pa to ne velja za zdravstvene sisteme. Tudi v najrazvitejših državah so se ti skoraj zlomili pod pritiskom naraščajočega števila bolnikov s hudimi obolenji dihal. Kljub vztrajnemu prizadevanju zdravnikov so mnogi bolniki podlegli bolezni, še več pa se jih bori z dolgotrajnimi posledicami, ki jih še vedno ne poznamo dovolj dobro. Manj prepoznan posreden škodljivi učinek pandemije covida-19 pa občutijo zlasti bolniki brez te bolezni, ki so zaradi na videz manj resnih zdravstvenih težav v primerjavi z bolniki s covidom-19 pogosto zapostavljeni. Številni bolniki, zlasti s kardiovaskularnimi težavami, so zaradi tega utrpeli hude posledice.

pomen-celovitega-vaskularnega-pregleda-v-casu-pandemije

V tem blogu boste izvedeli več o:

  • Neposredni učinki covida-19 na kardiovaskularno zdravje
  • Posredni učinki covida-19 na kardiovaskularno zdravje in povezana zdravstvena stanja
  • Rešitve za vaskularne preglede v času pandemije

Kateri so neposredni učinki covida-19 na kardiovaskularno zdravje?

Visoka stopnja kardiovaskularnih težav in s tem povezana smrtnost pri bolnikih s covidom-19 sta povzročili, da se covid-19 v določenih krogih primarno označuje kot kardiovaskularna bolezen in ne bolezen dihal, kot ga običajno opisujemo [1, 2, 3]. Tega seveda ne smemo razumeti kot zanikanje posledic okužbe dihal, temveč zgolj kot opažanje številnih (smrtonosnih) škodljivih učinkov covida-19 na kardiovaskularni sistem [4, 5].

Prav tako je treba opozoriti, da so kardiovaskularne bolezni (KVB) same po sebi dejavnik tveganja za smrtnost pri bolnikih s covidom-19, kar velja tudi za bolezni, kot so sladkorna bolezen, kronična odpoved ledvic in bolezni dihal (astma, že obstoječa KOPB in pljučna fibroza) [6-11]. V eni od italijanskih raziskav so objavili najpogostejše pridružene kardiovaskularne bolezni bolnikov s covidom-19, ki so bili sprejeti na oddelek za intenzivno nego: hipertenzija (49 %), KVB (nespecifične) (21 %) in hiperholesterolemija (18 %) [12]. Na kakšen način covid-19 poslabša obstoječe kardiovaskularne težave in celo povzroči nove, kot je okvara miokarda?

Mehanizmi delovanja covida-19, ki povzročajo srčne okvare, trenutno niso dobro razumljeni in zahtevajo nadaljnje raziskovanje, kar velja tudi za mehanizme, povezane s poškodbami vaskularnega sistema, vendar obstaja sum, da jih morda povzroča hudo splošno vnetje, kot je bilo opaženo pri nekaterih bolnikih [13, 14, 15]. Ne glede na vpletene procese so končni rezultati stanja bolnikov dobro znani ter jih je težko preprečiti in obvladati, zlasti pri osebah s specifičnimi pridruženimi boleznimi [16]. Pri bolnikih s covidom-19, zlasti osebah z zmerno do hudo obliko bolezni, obstaja večje tveganje za miokarditis, perikarditis, akutni miokardni infarkt (AMI), aritmijo, srčno popuščanje (SP), akutno pljučno embolijo, tamponado srca, kardiogeni šok, stresno kardiomiopatijo, disfunkcijo desnega prekata in trombozo ter verjetno še za nekatera neodkrita stanja [17-30]. Poleg tega trenutne raziskave kažejo, da bi tudi asimptomatski/netipični bolniki lahko imeli težave s srcem [31, 32].

Čeprav so akutni vplivi covida-19 vse bolje raziskani (oblikovanje učinkovitih postopkov zdravljenja žal še vedno zaostaja), pa tega ni mogoče trditi za dolgoročne učinke – tako kardiovaskularne kot nekardiovaskularne narave – ki so trenutno večinoma neznani in je o njih mogoče zgolj ugibati. Nedvomno bodo izenačeni s posrednimi »stroški« pandemije (zaprtij) ali pa jih bodo celo presegli.

Kateri so posredni učinki covida-19 na kardiovaskularno zdravje in povezana zdravstvena stanja?

Takojšnje učinke covida-19 na zdravje poznajo tako strokovnjaki kot laiki (kljub širjenju dezinformacij o zarotah), medtem ko so povezani posredni učinki zunaj poklicnih zdravstvenih krogov skorajda neznani, čeprav število prizadetih posameznikov narašča. Seveda govorimo o osebah s simptomi še nediagnosticiranih (kardiovaskularnih) težav ali kroničnih stanj, ki zahtevajo redno spremljanje in zdravljenje (ki ga zagotavljajo zdravstveni delavci), ki še niso dobile ustrezne pozornosti.

Številne raziskave so že pokazale znatno zmanjšanje števila bolnikov, sprejetih v bolnišnico zaradi miokardnega infarkta (MI) in možganske kapi – v Evropi in ZDA je takih bolnikov (z MI) od 25 do 40 % manj [33]. Razlogi za to so številni, segajo pa od strahu bolnikov pred okužbo s koronavirusom v bolnišnici do poznega odziva preobremenjenih reševalnih služb in služb nujne medicinske pomoči [34]. Dolgoročnim posledicam nezdravljenja ali poznega zdravljenja kardiovaskularnih težav se zato skoraj ne bo mogoče izogniti, razen če ustrezni nosilci odločitev ne sprejmejo radikalnih ukrepov, ki bi ogroženim bolnikom omogočili dostop do diagnostičnih storitev in zdravljenja [34].

Postranska škoda pa ni omejena zgolj na srčne in cerebrovaskularne težave, temveč vključuje tudi vaskularne težave. Italijanska raziskava o vplivu zaprtja države zaradi pandemije na obvladovanje in zdravljenje diabetičnega stopala je pokazala znatno povečanje pojava gangrene in amputacij pri bolnikih, ki so bili sprejeti na nujno zdravljenje [35]. V obdobju zaprtja je pri teh bolnikih obstajala dvakrat večja verjetnost za pojav gangrene in trikrat večja možnost za amputacijo kot pri bolnikih, ki so bili sprejeti v bolnišnico v istem časovnem obdobju lani, ko država ni bila v zaprtju [35].

Kakšne so rešitve za vaskularne preglede med pandemijo?

Zgoraj navedeni podatki o neposrednih in posrednih učinkih covida-19 na kardiovaskularni sistem bi morali biti zadosten razlog za uvedbo preventivnih in rednih celovitih vaskularnih pregledov ogroženih oseb, zlasti tistih, pri katerih obstaja sum za dodatne, še nediagnosticirane težave. To je v praksi sicer težko izvedljivo, saj se neučinkoviti postopki dela, okorna birokracija in pomanjkanje kadra verjetno ne bodo izboljšali kar čez noč.

Napredek na področju telemedicine, ki v ambulantah ali celo doma v določeni meri omogoča oceno zdravstvenega stanja (na primer z merjenjem gleženjskega indeksa za PAB), je v kombinaciji z elektronskimi zdravstvenimi zapisi (EZZ) ena od možnih rešitev, vsaj za določene bolnike. Nekateri bolniki pa bodo verjetno potrebovali obsežnejši pregled ali zdravljenje, ki običajno nista na voljo zunaj zdravstvenih ustanov, zato bo treba temeljito premisliti o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva ali učinkovitejšem razporejanju kadra, ki je bil doslej vezan na zdravljenje bolnikov s covidom-19.

Posledice posrednega poslabšanja preventivne oskrbe za določene skupine bolnikov in dolgoročne, še neraziskane posledice te situacije so verjetno enake ali celo hujše kot akutni škodljivi učinki covida-19 na kardiovaskularni sistem. Ogroženim bolnikom bi zato morali zagotoviti celovite vaskularne preglede, da bi zmanjšali tveganje za prihodnje neželene izide in dodatno obremenitev zdravstvenega sistema.