Učinkovitost meritve indeksa palec-nadlaket pri diagnozi Periferne arterijske bolezni (PAB)

Negativni učinki številnih dejavnikov tveganja za periferno arterijsko bolezen (PAB) niso povezani zgolj z bolnikovim počutjem, ampak lahko ovirajo ali celo preprečijo pravočasno diagnozo pri bolnikih brez zaznavnih simptomov. Med te dejavnike spadajo zdravstvena stanja, kot je sladkorna bolezen, ki vpliva tudi na resnost in napredovanje PAB. Gre za najpomembnejše vzroke za pojav nestisljivih arterij v spodnjih okončinah in s tem povezane težave pri diagnosticiranju PAB s standardnimi metodami.

V tem blogu boste izvedeli več o:

• Zakaj uporabiti meritev indeksa palec-nadlaket?
• Razlike med merjenjem gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket
• Učinkovitost meritve indeksa palec-nadlaket pri zdravljenju diabetične gangrene

Zakaj uporabiti meritev indeksa palec-nadlaket za diagnozo periferne arterijske bolezni (PAB)?

Obstaja več uveljavljenih metod za diagnosticiranje PAB, ki se razlikujejo glede na njihovo natančnost, zanesljivost in ceno, vendar nobena ni tako priročna in stroškovno učinkovita kot merjenje gleženjskega indeksa (1, 2, 3). Merjenje gleženjskega indeksa je priročno, saj gre za neinvazivno metodo, ter stroškovno učinkovito, saj gre za sorazmerno preprost postopek meritve, zlasti če meritev izvajamo z oscilometrično-pletizmografsko napravo (4, 5, 6). Kljub temu ima eno veliko pomanjkljivost, ki pride do izraza v posebnih situacijah – rezultati diagnostike so pri bolnikih z nestisljivimi arterijami skoraj neuporabni.

Z izrazom nestisljive (poapnele oziroma kalcificirane) arterije opisujemo arterije, ki jih je prizadela kalcifikacija medije arterij (znana tudi kot Mönckebergova skleroza) (7). Da dosežemo kompresijo, mora biti tlak v manšeti višji, kar vodi do lažnih rezultatov pri meritvi gleženjskega indeksa. Ti so najpogostejši pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ledvičnim popuščanjem in revmatoidnim artritisom (8, 9, 10, 11).

Pri visokem gleženjskem indeksu (≥ 1,30 ali 1,40) je diagnosticiranje omejeno, saj lahko pokaže povečano tveganje za miokardni infarkt (MI), vendar ne ponuja podatkov o prisotnosti PAB in njeni resnosti (12). Na srečo kalcifikacija le redko prizadene arterije v prstih na nogah, zato so te primerne za merjenje krvnega tlaka (13). V tem primeru postopek imenujemo merjenje indeksa palec-nadlaket.

Kakšne so razlike med merjenjem gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket?

Poleg imena in mesta, kjer se meri krvni tlak, sta najbolj očitni razliki med obema diagnostičnima metodama uporabljena diagnostična oprema in numerične vrednosti, izračunane na podlagi meritev. Pri merjenju indeksa palec-nadlaket se uporabljajo bistveno manjše tlačne manšete z dodanim fotopletizmografskim senzorjem za zaznavanje sprememb v volumnu krvi. Numerične vrednosti so prav tako nižje od vrednosti meritev gleženjskega indeksa – te pri zdravih osebah običajno znašajo 0,7 ali več, medtem ko indeks palec-nadlaket z vrednostjo < 0,70 običajno kaže na prisotnost PAB (14). Obstajajo pa tudi podobnosti z merjenjem gleženjskega indeksa, denimo pri povezovanju nižjih vrednostih indeksa palec-nadlaket s splošnim zdravjem ter zdravjem srca in ožilja.

Raziskave so pokazale, da je nižja vrednost indeksa palec-nadlaket povezana s povečanimi dejavniki tveganja za ponavljajoče se kardiovaskularne bolezni in napredovanje diabetične nefropatije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter je celo uporabna za informativno določanje umrljivosti pri bolnikih na dializi (15, 16, 17). Merjenje indeksa palec-nadlaket je še posebej primerno za diagnosticiranje PAB pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo (KLO) (18). Mnogi izmed teh bolnikov imajo tudi boleče razjede (kontraindikacija za merjenje gleženjskega indeksa), enako pa velja za bolnike z drugimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen, ki ima veliko resnih zapletov, med katere sodi tudi diabetična gangrena (19). Kot skoraj vse žilne bolezni, ki ogrožajo sposobnost delovanja okončin, je tudi to težko zdraviti, zlasti če ima bolnik tudi PAB. Oblikovanje ustreznega režima zdravljenja pri takšnih bolnikih je lahko zahtevno, vendar je to mogoče olajšati z meritvijo indeksa palec-nadlaket.

Ali je meritev indeksa palec-nadlaket uporabna pri oblikovanju režima zdravljenja diabetične gangrene?

Povezava med PAB in sladkorno boleznijo ter njuna medsebojna destruktivna sinergija sta dobro raziskani, zato dodaten uvod ni potreben. Kljub temu pa obstaja le malo raziskav, ki so se osredotočile na uporabnost stroškovno učinkovitih metod za diagnosticiranje PAB, kot sta merjenje gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket, pri oblikovanju in vodenju režimov zdravljenja diabetičnih zapletov, kot je gangrena. Ena od redkih izjem je raziskava, opravljena v Koreji, v katero je bilo vključenih 15 bolnikov (12 moških in 3 ženske, skupaj 30 okončin) z diabetično gangreno ali intermitentno klavdikacijo, njen cilj pa je bila ocena uporabnosti meritve indeksa palec-nadlaket pri zaznavanju PAB pri zgoraj omenjenih bolnikih (20).

Raziskovalci so ugotovili, da je meritev indeksa palec-nadlaket najustreznejša metoda za zaznavanje motenj perfuzije spodnjih okončin, celo primernejša od meritve gleženjskega indeksa. Nekateri bolniki so pri meritvi gleženjskega indeksa namreč imeli normalen rezultat, rezultat meritve indeksa palec-nadlaket pa je bil nizek, kar je kazalo na prisotnost PAB – to je dokončno potrdila angiografija (20). Če ne bi izvedli meritve indeksa palec-nadlaket, ne bi zaznali prisotnosti PAB in bolniki ne bi prejeli ustreznega zdravljenja. Od osmih bolnikov so pri dveh morali opraviti presaditev kože, pri enem revizijo rane, pri ostalih pa amputacijo enega ali dveh sklepov (20).

Običajna meritev gleženjskega indeksa torej ni najboljši pokazatelj stanja PAB, zlasti pri bolnikih, pri katerih je verjeten pojav nestisljivih arterij. Pri takšnih bolnikih je treba opraviti še meritev indeksa palec-nadlaket, s katerim se potrdijo ali zavrnejo kakršni koli sumi, oziroma jih je treba na dodatne diagnostične preiskave napotiti k specialistu za vaskularno medicino. Raziskovalci so ugotovili, da ima zaporedno merjenje gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket tudi druge prednosti. Razvili so algoritem zdravljenja, ki omogoča hitrejše zaznavanje PAB pri bolnikih z diabetično gangreno.

Najprej je treba izmeriti bolnikov gleženjski indeks – če je njegova vrednost nižja od 0,9, je treba bolnika napotiti na zdravljenje k specialistu za vaskularno medicino. Če je vrednost gleženjskega indeksa med 0,9 in 1,3 (normalne vrednosti) ali nad 1,3 (nestisljive arterije), je treba izvesti še meritev indeksa palec-nadlaket. Indeks palec-nadlaket z vrednostjo vsaj 0,6 ali več nakazuje, da bolnik nima večjih težav s perfuzijo in potrebuje samo ustrezno oskrbo ran. Indeks palec-nadlaket z vrednostjo pod 0,6 pa po drugi strani kaže, da je pri bolniku treba opraviti angioplastiko kot predpogoj za oskrbo ran.

Meritev indeksa palec-nadlaket je edina primerna alternativa meritvi gleženjskega indeksa, saj je ta metoda podobno stroškovno učinkovita in priročna pri bolnikih z nestisljivimi arterijami, poleg diagnosticiranja PAB pa ima še druge možnosti uporabe.

Bolnikom v 1 minuti omogočite celovit vpogled v stanje arterij z naprednimi diagnostičnimi napravami za meritev gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket.