We're sorry but mesimedical.com page doesn't work properly without JavaScript enabled. Please enable it to continue.
MESI logo
  1. Domov
  2. sl
  3. kako opraviti s ...

Kako opraviti spirometrijsko meritev


LinkedIn icon Twitter icon Facebook icon
MESI-mTABLET-SPIRO

Instrumenti v spirometriji

Spirometri so običajno naprave, ki uporabljajo različne fizične tehnologije (turbina, pnevmotahograf, ultrazvok), da izmerijo pretok in nato izračunajo razmerje med volumnom in časom.

Ročni digitalni spirometri so se pojavili relativno pred kratkim. Primer takšne naprave je MESI mTABLET SPIRO. Za delovanje uporablja tehnologijo pnevmotahografa – pretok zraka izračuna z merjenjem razlike med tlakom v ustniku in tlakom okolja. To omogoča tudi druge prednosti, ki so predstavljene v nadaljevanju.

Priprava naprave

Kalibracija

Za uspešno spirometrijsko meritev je treba najprej preveriti, ali so odčitki naprave pravilni. Pred izvajanjem spirometrije je treba opremo kalibrirati oziroma vsaj preveriti kalibracijo. Kalibracijo priporoča delovna skupina Ameriškega torakalnega združenja (ATS)/Evropskega respiratornega združenja (ERS). [16]

To je ključnega pomena, saj lahko okoljski dejavniki (vlaga, zračni tlak, temperatura) pomembno vplivajo na meritev.

Odvisno od vrste opreme se kalibracija izvaja bodisi s 3-litrsko brizgo, s katero v spirometer vbrizgamo zrak, da preverimo, ali so odčitki pravilni (s toleranco 3 %), ali z 1-litrsko brizgo, s katero v spirometer vbrizgamo zrak, in sicer po 1 liter naenkrat do največ 7 litrov.

Nekatere prenosne naprave ne potrebujejo kalibracije, npr. ultrazvočna oprema ali pnevmotahografi. V tem primeru kalibracijo le preverimo.

Naprava MESI mTABLET SPIRO uporablja tehnologijo pnevmotahografa. To omogoča samokalibracijo: naprava enkrat na sekundo preverja okoljske razmere in kompenzira spremembe okoljskih dejavnikov (vlaga, zračni tlak, temperatura). Tudi ustniki so predkalibrirani. Vsak ustnik ima kodo za kalibracijo, ki kalibrira spirometer; spirometrska enota ima notranje senzorje za merjenje okoljskih razmer.

Izbira referenčnih vrednosti (napovedni modeli)

Pri začetnem spirometrijskem testiranju rezultati, pridobljeni pri testiranju pljučne funkcije, nimajo velikega kliničnega pomena, če jih ne primerjamo z referenčnimi vrednostmi ali napovednimi vrednostmi. Pri nadaljnjih spirometrijskih testih pa več informacij dobimo s primerjavo z bolnikovimi predhodnimi rezultati (npr. pri ocenjevanju uspešnosti zdravljenja). [11] [12]

Referenčne vrednosti ali napovedne vrednosti predstavljajo tipično ali pričakovano pljučno funkcijo pri zdravih osebah s podobnimi značilnostmi, kot jih ima bolnik. Vrednosti so pridobljene v okviru obsežnih raziskav prebivalstva.

Na podlagi referenčnih vrednosti se oblikujejo napovedni modeli ali referenčne enačbe. Gre za algoritme ali enačbe za ocenjevanje pričakovanih vrednosti pljučne funkcije pri bolniku na podlagi njegovih demografskih podatkov.

Glavni dejavniki za določitev referenčnih vrednosti pri odraslih:

Višina: višja kot je oseba, večja so pljuča.


Teža: pri nekaterih referenčnih enačbah za izračun referenčnih vrednosti se uporablja teža. S povečanjem telesne teže se povečuje pljučna funkcija; v primeru debelosti pa je učinek nasproten.

Starost: pljučna funkcija se običajno povečuje do približno 25. leta starosti, nato pa začne upadati.

Spol: dečki in deklice pred puberteto imajo v splošnem enako pljučno funkcijo. Po puberteti je rast prsnega koša večja pri moških, kar prispeva k izrazitim razlikam v volumnu pljuč.

Etnična pripadnost: vpliva na bolnikovo telesno konstitucijo (in s tem tudi na pljučno kapaciteto).

Izbira napovednega modela je odvisna od lokalnih smernic. Organizacija Global Lung Initiative (GLI) je leta 2012 objavila referenčne spirometrijske vrednosti za več etničnih skupin za starostno skupin od 3 do 95 let [13]. Te postajajo standard v spirometriji. Pred spirometrijsko meritvijo je treba zabeležiti bolnikovo starost, spol, višino in težo ter izbrati ustrezen napovedni model:

Izberite obstoječega bolnika ali ustvarite nov profil bolnika s pravilnim datumom rojstva in spolom. Ti podatki so pomembni za pravilno interpretacijo meritev.

Vnesite pravilno višino in težo ter izberite ustrezen napovedni model. Ti podatki so pomembni za pravilno interpretacijo meritev

Te informacije niso obvezne, vendar bodo prikazane v končnem poročilu, če jih dodate. Zdravnik ima v tem primeru na voljo več podatkov.

Upoštevajte, da noben napovedni model ne vsebuje referenc za vsak posamezen spirometrijski parameter. Tukaj je primer spirometrijskih rezultatov v napravi MESI mTABLET SPIRO:

Polje je prazno, ker referenčna vrednost ni na voljo. To se zgodi, ker različne referenčne vrednosti/napovedni modeli preučujejo različne parametre.

Priprava bolnika

Za pravilno izvedbo meritve je bistvenega pomena, da bolniku tako pred kot med meritvijo podamo ustrezna navodila. Pri otrocih je koristno, da pred začetkom vadijo postopek. [14]

  • Bolnik naj zrahlja vsa tesno prilegajoča se oblačila. Odstraniti je treba ohlapne zobne proteze.
  • Test se izvede tako, da bolnik vzravnano sedi na stolu, z obema nogama na tleh, oprema pa je na ustrezni višini in razdalji ter pod ustreznim kotom.
  • Bolnik naj pred začetkom testa 5–10 minut počiva v sedečem položaju. Pred in med testom mora biti čim bolj sproščen.
  • Sklop ustnika je treba nastaviti tako, da je brada pod kotom 90° vodoravno glede na prsni koš, s čimer se zagotovi zravnana zgornja dihalna pot. Glede na lokalne smernice mora bolnik morda uporabiti nosno sponko, da se prepreči nepotrebno uhajanje zraka.
  • Nekatere napovedne vrednosti se merijo v stoječem položaju, zato mora bolnik v tem primeru stati.

OPOMBA: Poleg pravilnih podatkov o bolniku, pravilnega napovednega modela in ustrezne priprave bolnika je za doseganje kakovostnih rezultatov ključno tudi spodbujanje bolnika med meritvijo.

Izvajanje in interpretacija meritev

Spirometrija z odprto in zaprto zanko

Spirometrija z odprto zanko ali odprtim krogom je metoda spirometrijske meritve, pri kateri bolnik maksimalno vdihne, v usta vstavi ustnik in nato počasi (SVC) ali hitro (FVC) izdihuje, dokler niso izpolnjena merila za zaključek testa. [15]

Pri spirometriji z zaprto zanko ali zaprtim krogom pa bolnik vdihava in izdihava z ustnikom v ustih. S tem pridobimo podatke o ekspiracijskem in inspiracijskem delu pljučne funkcije (t.i. spirometrija s polno zanko).

Obstaja več prednosti spirometrije z zaprto zanko:

  • omogoča analizo vzorcev dihanja v mirovanju kot primerjalno točko za ocenjevanje rezultatov forsiranih manevrov (torej testov, ki vključujejo forsirani vdih ali izdih, tj. čim močnejše in popolnejše vdihovanje ali izdihovanje);
  • manevri s forsiranim vdihom so koristni pri diagnosticiranju in spremljanju obstrukcije zgornjih dihalnih poti;
  • postopek je lažji za bolnika, zlasti če ima težave z močnim vdihom, ki je pri tehnologiji odprte zanke (sestavljenem iz vdiha, pravilnega vstavljanja ustnika v usta in maksimalnega izdiha) dokaj težaven.

V smernicah delovne skupine Ameriškega torakalnega združenja (ATS)/Evropskega respiratornega združenja (ERS) [16], ki so najpogosteje uveljavljene smernice, je za manever spirometrije s polno zanko naveden naslednji postopek:

Merila sprejemljivosti

TRIJE SPREJEMLJIVI MANEVRI

Obstajajo različna merila za uspešne spirometrijske meritve. V smernicah delovne skupine Ameriškega torakalnega združenja (ATS)/Evropskega respiratornega združenja (ERS) [16] je navedeno, da je treba doseči tri sprejemljive manevre. Opredelitev sprejemljivega manevra je naslednja [16] [11]:

  • Eksploziven začetek (brez oklevanja) z volumnom povratne ekstrapolacije < 150 ml (tj. volumen izdihanega zraka pred dejanskim začetkom forsiranega izdiha). Potreben je maksimalni izdih (in vdih, če je vključen v meritev).
  • Med manevrom ni prišlo do zaprtja ali prekinitve pretoka zraka (npr. zaradi oklevanja ali blokade ustnika).
  • Bolnik ni začel kašljati (zlasti v prvi sekundi), med meritvijo ni bilo dodatnih vdihov in ni dokazov o puščanju.
  • Manever mora izpolnjevati merila za zaključek testa (izdihovanje ≥ 6 s in nadaljevanje izdiha, dokler pretok ali hitrost izdihanega zraka ne pade pod 25 ml/s). [16]

V napravi MESI mTABLET SPIRO se merila sprejemljivosti preverjajo z opozorili o kakovosti manevra: po vsakem izdihu se pojavijo opombe, ki zdravstvenemu delavcu pomagajo usmeriti bolnika, da izboljša naslednji izvedeni manever.

N121: Oklevanje

Simbol za oklevanje se prikaže, če silovit izdih v začetni fazi ni dovolj hiter in močan.

N122: Šibek vdih

Simbol za rahel vpih se prikaže, če izdih v začetni fazi ni dovolj hiter in močan. Ekspiracijski vrh na krivulji ni visok in oster

N123: Kašelj

Simbol za kašelj se prikaže, če se v prvi sekundi izdiha pojavi kašelj.

N124: Predčasno prenehanje

To opozorilo se prikaže, če bolnik med manevrom ni izdihnil vsega zraka iz pljuč (tj. polne pljučne kapacitete).

MERILA PONOVLJIVOSTI ZA DVA NAJBOLJŠA MANEVRA

Od vseh izvedenih manevrov morata biti dva ponovljiva, da se meritev šteje za zaključeno. Pri
FEV1 in FVC morata biti dve najboljši vrednosti znotraj 5 % ali 150 ml medsebojne vrednosti
odvisno, kaj je višje. Če je FVC < 1,0 l, morata biti vrednosti znotraj 100 ml. [11]

MERILA PONOVLJIVOSTI IN SPREJEMLJIVOSTI

NAJVEČJE ŠTEVILO MANEVROV

Izvesti je treba vsaj tri manevre, vendar običajno ne več kot osem. Včasih se lahko pri bolnikih z vsakim naslednjim izvedenim manevrom postopno manjša vrednost FEV1 ali FVC. Če FEV1 iz sprejemljivega testa pade pod 80 % začetne vrednosti, je treba zaradi varnosti bolnika spirometrijski test prekiniti. [12] [16]

Pri preiskavah otrok bo morda potrebnih več kot osem poskusov, ker pri vsakem poskusu morda ne bodo izvedli celotnega manevra. Za otroke je lahko koristno, da pred izvedbo celotnega manevra vadijo različne faze manevra. Izvajalec testa mora biti pozoren na bolnikovo vnemo in trud, da ga ne izčrpa ali odvrne od testiranja v prihodnje.

Z-rezultat

Z-rezultat je matematična kombinacija odstotka napovedne vrednosti in opažene variabilnosti med posamezniki.

S tem dobimo enotno vrednost, pri kateri se upoštevajo pričakovane razlike v pljučni funkciji, povezane s starostjo in višino, med zdravimi osebami s podobnimi demografskimi značilnostmi. [17]

SO = standardni odklon (odstop posamezne vrednosti v naboru podatkov v primerjavi s povprečno vrednostjo v naboru podatkov)

Spodnja meja normale (SMN) za Z-rezultat znaša –1,64. V primerjavi z napovednim odstotkom, pri katerem za vsak posamezni izid veljajo različne mejne vrednosti, dosledna mejna vrednost Z-rezultata (– ,64) velja za vse starostne skupine, spole, etnične pripadnosti in različne spirometrijske parametre pljučne funkcije.

Pri nekaterih meritvah pljučne funkcije (npr. pletizmografskih volumnih pljuč) lahko povišana vrednost kaže na bolezen; v takšnih primerih se uporabi zgornja meja normale (ZMN) ali 95. percentil (Z-rezultat 1,64).

Ne glede na to, ali se uporabijo Z-rezultati ali napovedne odstotne vrednosti, je treba v poročilo o spirometriji vključiti normalno območje za specifično starost. Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati, da pri posamezniku vedno obstaja določena variabilnost: rezultat je lahko enkrat na meji zunaj ‘normalnega območja’, drugič pa na meji znotraj njega. Pri enkratnih testih je zato potrebna previdnost. [17] [18]

V napravi MESI mTABLET SPIRO sta Z-rezultat in napovedna vrednost za najboljši rezultat prikazana v obliki lestvice.

Ko je na voljo Z-rezultat, grafični prikaz predstavlja Z-vrednost v primerjavi z normalnim območjem (+/– 1,645). Zeleno območje pomeni, da je Z-vrednost znotraj ali višja od normalnega območja (Z > = –1,645). Rumeno območje označuje rahlo zmanjšanje (–2,0 ≤ Z < –1,645). Rdeče območje označuje večje zmanjšanje (Z < –2,0).

Če Z-rezultat ni na voljo, so izmerjene vrednosti na lestvici prikazane v obliki odstotka napovedne vrednosti. V tem primeru 100 % napovedne vrednosti predstavlja 0 na sredini lestvice. Zeleno območje pomeni, da je vrednost znotraj ali višja od normalnega območja.

Bronhodilatacijski test

Bronhodilatacijski test je diagnostični postopek, ki se uporablja za merjenje sprememb pljučne kapacitete, potem ko bolnik vdihne bronhodilatatorno zdravilo, ki se uporablja za sprostitev in širjenje dihalnih poti. Test se uporablja pri ocenjevanju in diagnosticiranju obstruktivnih pljučnih bolezni (astma, KOPB). [19]

Test navadno poteka takole:

Odziv na bronhodilatacijo se šteje kot pozitiven, če se vrednost FEV1 ali FVC poveča za ≥ 10 % posameznikove napovedne vrednosti. [66]

Meritve/parametri in njihove opredelitve

Meritev/parameterOpredelitev
FEV6 (forsirani ekspiracijski volumen v šestih sekundah)Količina forsirane vitalne kapacitete (FVC, tj. največja količina zraka pri silovitem izdihu iz popolnoma napolnjenih pljuč), ki jo oseba izdihne v šestih sekundah. Meri se v litrih BTPS (telesna temperatura, zračni tlak okolice, nasičenost z vodno paro). Pri zdravi osebi sta vrednosti FVC in FEV6 približno enaki.[16]
PEF (največji pretok zraka med izdihom)Največja hitrost izdiha (v l/min) med izvajanjem forsiranega manevra.
FEV1 (forced expired volume
in 1 second)
Največji volumen FVC, ki ga oseba izdihne v prvi sekundi forsiranega izdiha. Meri se v litrih BTPS.
FEV1/FEV6To razmerje je poenostavljena alternativa indeksu Tiffeneau-Pinelli (razmerje FEV1/FVC). Običajno se izraža v odstotkih [16]
FEVC (forsirana ekspiracijska vitalna kapaciteta) ali FVC (forsirana vitalna kapaciteta)Največja količina zraka, ki ga oseba z največjo močjo izdihne iz popolnoma napolnjenih pljuč (potreben je popoln forsirani izdih, ki ne traja le 6 sekund kot pri meritvi FEV6). Bolnika spodbujamo k čim daljšemu izdihu. Na napravi MESI mTABLET SPIRO meritev FVC zajema tako vdih kot izdih. Gre za spirometrijo z zaprto zanko, pri kateri se merita tako FIVC kot FEVC.
VC (vitalna kapaciteta)V primerjavi z meritvijo FEVC ali FVC gre za merjenje največje količine zraka, ki ga oseba počasi izdihuje iz popolnoma napolnjenih pljuč (po najglobljem vdihu).
FEV0.5Forsirani izdihani volumen pri 0,5 sekunde forsiranega izdiha (običajno se uporablja pri otrocih).
FEF25Forsirani ekspiracijski pretok ali pretok sredi izdiha pri 25 % FVC.
FEF50Forsirani ekspiracijski pretok ali pretok sredi izdiha pri 50 % FVC.
FEF75Forsirani ekspiracijski pretok ali pretok sredi izdiha pri 75 % FVC.
FEF(25-75)Forsirani ekspiracijski pretok ali pretok sredi izdiha med 25 in 75 % FVC.
FET (čas forsiranega izdiha)Skupni čas, ki ga bolnik potrebuje za izdih FVC.
VEXT (ekstrapolirani volumen)Ekstrapolirani volumen izdihanega zraka, ki je zunaj tangente na krivulji pretok/volumen. Glede na smernice ATS/ERS služi kot merilo oklevanja (če presega 5 %, je bil izdih prepočasen).[16]
FEV1/FVCIndeks Tiffeneau-Pinelli, ki se običajno izraža v odstotkih.
PEFT (čas do največjega pretoka zraka med izdihom)Čas, ki ga oseba potrebuje, da doseže največji pretok zraka med izdihom – točko največje hitrosti izdiha (v l/min) med forsiranim manevrom.
FIVC (forsirana inspiracijska vitalna kapaciteta)Skupni vdihani volumen po izvedbi ekspiracijske meritve FVC in ponovnem popolnem vdihu.
TV (dihalni volumen)Količina zraka, ki med vdihom ali izdihom potuje v pljuča ali iz njih, medtem ko bolnik počiva (diha normalno).
SVC (počasna vitalna kapaciteta)Volumen zraka, ki ga oseba izdihne pri neforsiranem manevru (počasen vpih). Podobno kot VC, vendar je ta meritev naprednejša.
PIF (največji pretok zraka med vdihom)Največja hitrost vdiha.
FIV1 (forsirani inspiracijski volumen v prvi sekundi)Količina vdihanega zraka v prvi sekundi izvajanja forsirane inspiracijske vitalne kapacitete. [20]
FIV0.5 (forsirani inspiracijski volumen v pol sekunde)Količina vdihanega zraka v prvi polovici sekunde izvajanja forsirane inspiracijske vitalne kapacitete. [20]
FIV6Količina vdihanega zraka v prvih šestih sekundah izvajanja forsirane inspiracijske vitalne kapacitete. [20]
FIT (čas forsiranega vdiha)Čas, ki ga bolnik potrebuje za forsirani vdih.
IVC (inspiracijska vitalna kapaciteta)Največja količina zraka, ki ga lahko bolnik vdihne po popolnem izdihu.
IC (inspiracijska kapaciteta)Največja količina zraka, ki ga je mogoče vdihniti.
EC (ekspiracijska kapaciteta)Največja količina zraka, ki ga je mogoče izdihniti.
IRV (inspiracijski rezervni volumen)Razlika med maksimalnim vdihom in dihanjem v mirovanju.
ERV (ekspiracijski rezervni volumen)Razlika med maksimalnim izdihom in dihanjem v mirovanju.
TZEROČas, ko se izhodna vrednost spirometra ob koncu izdiha vrne na ničlo. Uporablja se pri analizi vrednosti FEV1.
TIZEROČas, ko se izhodna vrednost spirometra ob koncu vdiha vrne na ničlo.
FEV1% (FVC)Razmerje med forsiranim ekspiracijskim volumnom v prvi sekundi (FEV1) in forsirano vitalno kapaciteto (FVC).
FEV1% (FEV6)Razmerje med forsiranim ekspiracijskim volumnom v prvi sekundi (FEV1) in forsiranim ekspiracijskim volumnom v šestih sekundah (FEV6).

E-knjiga: Kako uspešno izvesti SPIROMETRIJO